Socialni razkorak: Kako je COVID-19 uničil naša prijateljstva

Socialni razkorak: Kako je COVID-19 uničil naša prijateljstva

Aktualne študije Univerze na Dunaju kažejo zaskrbljujoče ugotovitve o učinkih pandemije COVID-19 na družbeno strukturo v Avstriji. V obsežni analizi 127 intervjujev iz let 2020 in 2021 raziskovalna skupina poroča, da niso le nastale zdravstvene težave, ampak je pandemija povzročila tudi globoke družbene delitve. Isabella Radhuber, glavna avtorica študije, pojasnjuje, da je veliko ljudi zamenjalo krog prijateljev zaradi različnih pogledov na politiko cepljenja. "Enako misleči ljudje so se združili v 'družbene mehurčke', medtem ko so se drugače mislečih izogibali," je pojasnila. noe.ORF.at.

Te delitve so povzročile občutek izključenosti, ki so ga čutili vsi anketiranci. Ne glede na njihovo stališče do cepljenja so mnogi rekli, da so zaskrbljeni zaradi morebitnih socialnih prekinitev. Radhuber je opozoril, da so ukrepi, kot je pravilo 2G – ki razlikuje med cepljenimi in necepljenimi ljudmi – le povečali občutek ločenosti. "Ta uredba je zmanjšala pripravljenost za upoštevanje ukrepov," je nadaljeval Radhuber. Osrednja ugotovitev raziskave je, da mora krizna politika vključevati vse, da bi bila učinkovita, kar so strokovnjaki potrdili tudi v dodatnem poročilu Avstrijske akademije znanosti. "Krizno politiko je treba komunicirati na ravni oči," je nujna zahteva Radhuberjeve, pa tudi njenih kolegov znanstvenikov, ki si prizadevajo za konec delitve.

Socialna kohezija v središču

Znanstveniki opozarjajo, da pomanjkanje vpletenosti v krizne razmere ne ustvarja le kratkoročnih težav, ampak tudi dolgoročno ogroža zaupanje v politične in znanstvene institucije. Gertrude Saxinger, soavtorica študije, poudarja, da ima lahko neuspeh koronske politike pomembne posledice za soočanje s prihodnjimi izzivi, kot so podnebne spremembe. »Krizne politike, ki spodbujajo socialno kohezijo, so ključne za prihodnost,« pravi Saxinger in poudarja, da je treba okrepiti zavest o socialni koheziji, da ne bi dajali prostora populističnim gibanjem, kot se je že zgodilo v Avstriji, poroča neu-science.apa.at.