Blagajničar razkriva: Tako prepoznaš bogate in revne stranke!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ulrike Schwerdhöfer govori o več kot 40 letih na blagajni in spremembah nakupovalnega vedenja kupcev pri Rewe.

Ulrike Schwerdhöfer erzählt von über 40 Jahren an der Kasse und den Veränderungen im Einkaufsverhalten der Kundschaft im Rewe.
Ulrike Schwerdhöfer govori o več kot 40 letih na blagajni in spremembah nakupovalnega vedenja kupcev pri Rewe.

Blagajničar razkriva: Tako prepoznaš bogate in revne stranke!

Ulrike Schwerdhöfer, blagajničarka z več kot štiridesetletnimi izkušnjami pri Rewe v Neu-Isenburgu, ima zanimive vpoglede v nakupovalno vedenje najrazličnejših strank. V intervjuju za "Frankfurter Allgemeine" pojasnjuje, da se je vedenje kupcev močno spremenilo. Današnje stranke so bolj pod stresom in si želijo hitre, prijazne storitve, namesto da bi dolgo časa preživele na blagajni. Schwerdhöferjeva ni samo strastna do svojega dela, ampak tudi izjemno pronicljiva: preprosto po njihovih nakupovalnih navadah prepozna, ali so kupci bogati ali revni, poroča Today.at.

Nakupno vedenje pove veliko

Kot razkriva Schwerdhöfer, obstajajo presenetljive razlike med strankami z visokimi in nizkimi dohodki. Premožni ljudje kupujejo drage ekološke izdelke in se ne ozirajo na ceno. Pogosto izberejo izdelke najboljše kakovosti. Nasprotno pa imajo kupci z nižjimi dohodki vedno pri roki nakupovalni seznam, tudi če potrebujejo le nekaj artiklov. Svoje izdelke skrbno izbirajo in pogosto izkoristijo posebne ponudbe, da prihranijo denar, pravi Schwerdhöfer.

Drug trend, ki ga je opazil Schwerdhöfer, je sprememba nakupovalnega vedenja med generacijami. V preteklosti so ženske kupovale kombinacijo zelenjave in mesa, medtem ko je naslednja generacija bolj zavestno izbirala le zelenjavo. Danes pa imajo mlajši kupci raje že pripravljene jedi in manj kuhajo sami. To kaže, da na nakupovalno vedenje ne vpliva samo finančna situacija, ampak tudi družbene spremembe in novi življenjski slogi.

Na splošno Schwerdhöferjev primer kaže, da blagajna ni le prostor za plačevanje, ampak tudi mikrokozmos, ki omogoča globlji vpogled v družbo in njene spremembe.