Spomini na grozote vojne: Martin Prinz razkriva resnico

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

V "Zadnjih dneh" Martin Prinz razpravlja o grozotah ljudskega sodišča v letih 1945-48 in njihovi pomembnosti danes. Predstavitev knjige na Dunaju.

Spomini na grozote vojne: Martin Prinz razkriva resnico

Avstrijski pisatelj Martin Prinz je z novim romanom »Zadnji dnevi« poskrbel za globok vpogled v strašne dogodke procesa na ljudskem sodišču v letih 1945-48. V tem delu obravnava miselni pregled avstrijske zgodovine, medtem ko razmišlja o brutalnih zločinih nacističnega režima v zadnji fazi, zlasti o 29 umorih, ki jih je izvedlo »Volkssturm Sonderkommando vodstva okrožja Neunkirchen«. kako dunaj.at poročali, je poudarek na jeziku, ki ponazarja neodgovornost storilcev in kaže vzporednice s sedanjostjo, v kateri je mogoče najti podobno retoriko.

Prinz, rojen leta 1973 na Dunaju, se je že ukvarjal z materiali, povezanimi s kriminalom, na primer v svojem prvencu »Ropar«, ki se ukvarja z zgodbo Johanna Kastenbergerja. Tudi tu nagovarja globlje psihologije in globine človeške narave. Pisatelj, ki je odraščal v Lilienfeldu v Spodnji Avstriji ter študiral teatrologijo in nemščino, je znan po težavnem pristopu k zgodovinskim temam. Opisuje, da je intenzivno raziskovanje poskusov močno vplivalo nanj in da je dehumanizacija eno osrednjih vprašanj, ki jih odpira v njegovi literaturi. Distanca in represija, ki se spodbujata ob nasilju in nepravičnosti, sta perspektivi, ki ju vidi tako v preteklosti kot v današnji družbi, kot pojasnjuje v intervjuju za APA. Avtor poudarja, da je v literaturi pomembno odkrivanje protislovij, da se loči med resničnim in lažnim. Zaradi teh spoznanj je njegovo delo nujno soočenje s preteklostjo, izziv, ki bi ga moral sprejeti vsak bralec.

Jezik kot ključ do odgovornosti

Prinz zagovarja, da ima literatura nalogo prevpraševanja družbenih in zgodovinskih kontekstov. Njegovi opisi ponazarjajo, kako je jezik storilcev zasidran v izogibanju odgovornosti in da se aktualni diskurzi v družbi ne morejo ločiti od preteklosti. Prav to nenehno razmišljanje o lastnih besedah ​​in njihovih učinkih postavlja Prinza v ospredje. Vprašanja krivde in nedolžnosti se porajajo še danes, še posebej v času, ko se išče preproste odgovore na kompleksne probleme, pa je ključno razlikovanje z branjem in razumevanjem. Ob njegovem novem delu se obetajo tudi predelave tako v literaturi kot na filmu, ki kažejo, da njegove teme ostajajo aktualne in aktualne, saj Wikipedia ) navaja.