Podnebne spremembe potiskajo Kanado na rob: gozdni požari ušli nadzoru!

Podnebne spremembe potiskajo Kanado na rob: gozdni požari ušli nadzoru!

V ponedeljek so se gasilci v Kanadi borili z več kot 220 požari, ki so skupaj uničili skoraj štiri milijone hektarjev zemlje. Kljub prizadevanjem 90 od teh požarov doslej ni bilo obvladanih. Se je pa zaradi padajočih temperatur stanje nekoliko umirilo. Strokovnjaki pa se bojijo slabe sezone gozdnih požarov, saj je pogorela površina že večja kot prejšnja leta v tem času. To opozorilo prihaja od Marca-Andréja Parisiena, uradnika kanadske službe za gozdove, ki je opazil povečanje požarov v naravi na obalnih območjih, kot je Squamish. Vir Kleine Zeitung nadalje poroča, da so uničujoče požare pripisali predvsem spreminjajočemu se podnebju, ki povzroča daljša obdobja vročine in suše.

Trenutni gozdni požari v Kanadi so med najbolj uničujočimi v zgodovini države. Doslej je bilo uničenih več kot 15 milijonov hektarjev zemlje, kar je več kot dvakrat več kot v najslabšem letu 1995, ko je zgorelo 7 milijonov hektarjev. Na desettisoče ljudi je moralo zapustiti svoje domove, požari pa ustvarjajo toliko energije, da pogosto gorijo preko nadzornega praga. V tem kontekstu gozdarski znanstvenik Alexander Held govori o »novi kvaliteti« požarov, ki otežuje učinkovit boj proti njim. Ta razvoj je med drugim posledica neustreznega gozdarstva, za katerega so značilne monokulture in malo mešanja, ter podnebnih sprememb. Tagesschau prav tako poudarja situacijo in opozarja na povezana zdravstvena tveganja zaradi drobnega prahu, zlasti po poročilih o slabi kakovosti zraka v Montrealu, ki je bila junija med najslabšimi na svetu.

Vzroki in posledice

Neposredne emisije požarov so zaskrbljujoče: požari leta 2023 so že sprostili okoli 290 megaton CO2. Čeprav so požari v naravi običajno ponori ogljika, se spreminjajo v vire CO2. V Britanski Kolumbiji so požari v zadnjih letih izpustili več CO2 kot vsa fosilna goriva, ki jih porabijo ljudje in industrija. To je nazorno prikazano v poročilu CTIF, ki poudarja, da je sezona gozdnih požarov 2023 podrla rekorde s 327 megatonami emisij ogljika do konca avgusta. Na severozahodnih ozemljih so požari v enem letu povzročili 277-krat večje emisije CO2 kot človeška dejavnost.

Problem gozdnih požarov je še bolj zapleten zaradi njihove interakcije s podnebnimi spremembami. Strokovnjaki se strinjajo, da dolgotrajne suše in višje temperature povečujejo nevarnost požarov. Kot možno rešitev se priporoča prestrukturiranje gozdov z vključitvijo več mešanega gozda in listnatega drevja. Poleg tega bi lahko ciljno usmerjene strategije upravljanja, vključno z nadzorovanimi požari spomladi, pomagale preprečiti večje požare poleti. Vendar pa so glede na Tagesschau takšni preventivni ukrepi pogosto sporni in v mnogih državah zavrnjeni.