2024: Grozi rekordna vročina – prvič bo presežena meja 1,5 °C!
Podnebna ura EU Copernicus napoveduje, da bo leto 2024 najbolj vroče leto v zgodovini s kritičnimi posledicami za podnebje.

2024: Grozi rekordna vročina – prvič bo presežena meja 1,5 °C!
Zaskrbljujoče napovedi: 2024 bo najbolj vroče leto doslej!
Svet je na robu! Po podatkih Copernicus Climate Change Service bo leto 2024 skoraj zagotovo najbolj vroče leto v človeški zgodovini. Leto, ki bo preseglo kritično mejo 1,5 stopinje Celzija – točko, ki je ključna za varovanje našega planeta!
Zastrašujoči podatki kažejo, da so bile globalne temperature med januarjem in novembrom 2023 tako visoke, da bodo lansko leto pritlikave. "Skoraj gotovo je, da bo leto 2024 najtoplejše leto v zgodovini," je agencija EU objavila v zadnjem mesečnem poročilu.
Vroče poletje brez primere
Znanstveniki se strinjajo: trenutno toplo obdobje je najintenzivnejše, kar jih je Zemlja doživela v zadnjih 125.000 letih. Prejšnji mesec je bil drugi najtoplejši november doslej, Portugalska pa je zabeležila najtoplejši november doslej s povprečno temperaturo za 2,69 stopinje Celzija nad povprečjem med letoma 1981 in 2010.
Zaskrbljujoče meritve izhajajo iz milijard podatkovnih točk, zbranih s satelitov, ladij, letal in vremenskih postaj. Te natančne informacije so ključne za razumevanje obsega globalnega segrevanja.
Kritična točka je dosežena!
Leto 2024 ne bo le najbolj vroče, ampak tudi prvo koledarsko leto, ki bo več kot 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi temperaturami. Te vrednosti so alarmantne, saj znanstveniki opozarjajo, da bi dolgoročno preseganje te meje lahko imelo katastrofalne posledice za naš planet. Mednarodna skupnost se je v Pariškem podnebnem sporazumu zavezala, da bo ohranjala segrevanje na teh varnejših ravneh – vendar je resničnost zelo drugačna!
Trenutni ukrepi za boj proti podnebnim spremembam so popolnoma neustrezni. ZN so oktobra opozorili, da se nam obeta katastrofalen dvig za 3,1 stopinje Celzija. Emisije ogljikovega dioksida, predvsem zaradi sežiganja fosilnih goriv, še naprej naraščajo kljub svetovnim obljubam o odmiku od premoga, nafte in plina.
Posledice podnebnih sprememb se že čutijo: letos so bile uničujoče poplave v Španiji in Keniji, silovite tropske nevihte v Združenih državah in na Filipinih ter hude suše in gozdni požari v Južni Ameriki.
Na podnebnih pogovorih ZN novembra so bogate države obljubile 300 milijard dolarjev letno do leta 2035, vendar ta znesek velja za popolnoma nezadostnega za preprečitev bližajočih se katastrof.