Kardinali na razpotju: nadaljujte z reformami ali izvolite novega papeža

Kardinali na razpotju: nadaljujte z reformami ali izvolite novega papeža

Pontifikat v Papež Frančišek je globoko pretresel Katoliško cerkev. Njegov težavni 12-letni pontifikat, osredotočen na »revno cerkev za revne«, je katolicizem pozval, naj zapusti svojo cono udobja in se naseli v najrevnejših skupnostih. Frančišek je odprl razprave o temah, ki so prej veljale za tabu, kot npr Vloga žensk v cerkvi. Pozdravil je katoličane LGBTQ kot “Božji otroci” in ponovno poročenim ločencem odprla vrata za prejemanje obhajila. Pozornost je pritegnil tudi z ostrimi kritikami gospodarske krivice in pozivi k varovanju okolja.

Odpor do reform

Med svojim papeževanjem pa se je Frančišek soočal z resnim nasprotovanjem majhnih, a glasnih konservativnih katoliških skupin, pa tudi z nekaj brezbrižnosti in tihim odporom škofov v hierarhiji.

Bližajoče se volitve naslednika

Zdaj, ko 133 glasovalnih članov kardinalskega zbora glasuje o konklave pripravljajo, se soočajo s pomembno odločitvijo: Ali naj naslednji papež nadaljuje reforme in vizije pokojnega papeža ali naj spremeni smer?

CNN je o tem članku govoril z več kardinali in drugimi cerkvenimi viri. Medtem ko imajo nekateri kardinali raje varnejšega kandidata, osredotočenega na enotnost, je Frančiškov tesen zaupnik dejal, da bi bila takšna izbira "poljub smrti" za cerkev.

Odzivi na papeža Frančiška

Tisti, ki bodo vstopili v Sikstinsko kapelo, da bi začeli postopek volitev novega papeža, bi težko spregledali veliko naklonjenost Frančišku po njegovi smrti. Ko je kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora, toplo govoril o Frančiškovi viziji Cerkve in Homilija Na Frančiškovem pogrebu so ljudje na Trgu svetega Petra večkrat ploskali. V Vzhodnem Timorju, ki ga je Frančišek obiskal leta 2024, se je bogoslužja za pokojnega papeža isti dan kot pogreb udeležilo okoli 300.000 ljudi. To je vodilo upokojenega kardinala, da je svoje sobrate pozval, naj to upoštevajo.

Volja ljudstva

"Božje ljudstvo je že glasovalo na pogrebih in poziva k nadaljevanju s Frančiškom," je dejal 92-letni kardinal Walter Kasper, teološki svetovalec pokojnega papeža. La Repubblica, italijanski dnevni časopis.

Z drugimi besedami – občutite razpoloženje v cerkvi.

Frančiškovi privrženci menijo, da je lahko uspešen le tisti papež, ki je pripravljen nadaljevati, kar je začel pokojni papež. Toda politika postopka izvolitve papeža je subtilna. Vsakdo, ki si odkrito želi papeža, se takoj diskvalificira, kardinali pa morajo glasovati v skladu s tem, kar priznavajo kot Božjo voljo. Vendar to ne pomeni, da preprosto sedijo v svojih sobah in čakajo na božanski navdih, kako glasovati.

Razprave kardinalov

Vsako jutro v času pred konklavom se kardinali sestanejo v sinodalni dvorani Pavla VI. na »generalnih zborih«. Ob večerih pogosto nadaljujejo razprave ob krožniku testenin in kozarcu vina, pri čemer jih je bilo več videti jesti v gostilnah v Borgo Piu, vasi podobni soseski blizu Vatikana.

Linija jarkov že nastaja. Nekateri kardinali si želijo, da bi naslednji papež trdno sledil Frančiškovim stopinjam in se osredotočil na "različnost" vesoljne cerkve, katere težišče se je premaknilo iz Evrope in Zahoda. Drugi pozivajo naslednjega papeža, naj poudari "enotnost" - kodno besedo za bolj predvidljiv pristop.

Različne perspektive

Austen Ivereigh, biograf papeža in katoliški komentator, takole opisuje oba položaja. "Prvi (raznolikost) vidi Frančiška kot prvega papeža nove dobe v Cerkvi, ki nam kaže, kako evangelizirati danes in kako lahko naše razlike plodno držimo skupaj," je pojasnil.

"Drugi (enotnost) vidi Frančiškovo dobo kot motnjo, ki jo je treba zdaj omejiti z vrnitvijo k večji enotnosti."

Tisti, ki se zavzemajo za "enotnost", so med najglasnejšimi kritiki pokojnega papeža, kot je kardinal Gerhard Müller, nekdanji vodja vatikanske verske oblasti, ki ga je Frančišek zamenjal leta 2017. Zadnji pontifikat je opisal kot razdiralno in avtoritarno, nedavno pa je povedal, New York Times: "Vsi diktatorji se delijo."

Večina kardinalov se ne strinja z Müllerjevo karakterizacijo in mnogi so že večkrat izrazili hvaležnost za Frančiškovo skrb za marginalizirane in njegovo sposobnost komuniciranja z ljudmi.

Kritika zadnjega papeža

Toda številni med njimi se združujejo okoli teme "enotnosti" in imajo številne kritike zadnjega pontifikata, vključno z odločitvijo o začetku celovitega, večletnega reformnega procesa – sinoda – ki je sprožilo vprašanja o vodstvu žensk in izvajanju moči v cerkvi.

Nekaterim tudi niso bile všeč Frančiškove ostre kritike duhovnikov, ki radi nosijo dovršena oblačila, ali njegovih blagoslovov za istospolne pare, ki so jih nekateri škofje v Afriki zavrnili. V skupini »enotnosti«, ki uživa podporo nekaterih upokojenih kardinalov, vlada mnenje, da bi moral naslednji papež potrebovati manj Frančiškovega motečega sloga.

Možni naslednik

Zdi se, da je vodilni kandidat za "enotnost" kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Svetega sedeža. Ne bi predstavljal očitnega preloma s Francisom, vendar bi bil njegov slog zelo drugačen. Parolin je blag, premišljen italijanski prelat, ki nadzira vatikansko diplomacijo, ki vključuje okvirni dogovor s Kitajsko o imenovanju škofov.

Toda Parolinovi skeptiki opozarjajo na njegovo pomanjkanje izkušenj na ravni cerkve in kritizirajo njegov plitek nagovor pri maši za približno 200.000 mladih na Trgu svetega Petra, dan po Frančiškovem pogrebu. Ko je bral iz njegovih zapiskov, se je zdelo, da kardinal ne more očarati kongregacije, v popolnem nasprotju s Frančiškom, ki je pogosto govoril svobodno in pogosto vzdrževal dialog z mladimi.

Izbira in njene posledice

Kardinali, ki se prihodnji teden zberejo v Sikstinski kapeli na konklavu, ne le volijo novega papeža, ampak sprejemajo ključno odločitev, ki bo leta krojila cerkev.

Mnogi od njih so prišli iz več delov sveta in so med Frančiškovim papeževanjem doživeli pomembne spremembe v kardinalskem zboru. Nekateri prihajajo iz regij, ki prej niso imele kardinala. To vodi do tega, da se mnogi kardinali med seboj slabo poznajo, zato med pogovori nosijo tablice z imeni.

Zdi se, da je intenzivna medijska pokritost presenetila številne kardinale, ki niso navajeni, da jih skupine novinarjev nadlegujejo. Veliko težje je napovedati, kako bo glasovalo tako raznoliko telo. Kaže pa, da kardinali z »obrobja«, ki predstavljajo odmik Katoliške cerkve od Evrope, v veliki meri delijo vizijo pokojnega papeža in so osredotočeni predvsem na to, kako se bo naslednji papež odzval na svetovne krize.

Charles Bo, prvi kardinal iz Mjanmara, ki ga je Frančišek imenoval leta 2015 in želi videti kontinuiteto s Frančiškovimi reformami, je za CNN v elektronskem sporočilu povedal, da mora naslednji papež "neusmiljeno iskati mir" in biti glas moralne avtoritete, ki "pokliče človeštvo nazaj z roba uničenja".

"Religije se morajo združiti v skupnem cilju, da bi rešili človeštvo," je dejal. "Svet nujno potrebuje nov dih upanja - sinodalno pot, ki izbere življenje namesto smrti, upanje namesto obupa. Naslednji papež mora biti ta dih!"