Erdoganova islamska ofenziva: Razkrit Diyanetov glavni načrt za Evropo!
Erdoganova mošeja načrtuje: Turčija do leta 2028 krepi islamsko misijo v Evropi; Diyanet kot strateško orodje.

Erdoganova islamska ofenziva: Razkrit Diyanetov glavni načrt za Evropo!
V izjemnem razvoju se v Evropi pojavlja nenavaden hrup: turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je celini predstavil kontroverzen strateški načrt za naslednjih pet let. Pod vodstvom turške verske oblasti Diyanet naj bi »islamska civilizacija« dobila močnejšo oporo v Evropi. Mošeje so srce celovitega načrta za širjenje islama ne le znotraj državnih meja, ampak po vsem svetu. Erdoganova ambiciozna vizija je podprta z veliko finančno podporo, ki naj bi se povečala na 4,4 milijarde evrov. Številka, ki razburja in že sproža mešane odzive. Novice Apollo poroča o Erdoganovih odločnih akcijah, ki so namenjene predvsem mladim.
Ozadje te misije je ideologija, ki za mnoge opazovalce meče kontroverzno luč na odnos Turčije z zahodnim svetom. "Druge vere razen islama so napačne," pravi Ali Erbas, vodja Diyaneta, kot jasno izjavo oblasti. Ni presenetljivo, da to mnenje ustvarja več težav kot rešitev v medverskih odnosih. Erdoganovo vizijo bi lahko razumeli kot poskus gradnje mostov, vendar se sooča s številnimi odpori v Evropi, ki je znana po svojih posvetnih vrednotah.
Povečanje odpornosti
Kritika kritik ni trajala dolgo: CDU v Nemčiji, ki jo zastopa poslanec Bundestaga Christoph de Vries, zavrača načrte in poziva k drastičnemu ukrepu. "Organizacije pod tujim nadzorom naj izgubijo status neprofitnosti," odločno poziva in hkrati izraža željo po povečanem izobraževanju in dokumentiranju političnega islamizma po avstrijskem vzoru.
A Erdoganova strategija ne naleti le na odpor, ampak tudi na podporo v turški diaspori. Številni Turki v tujini se usposabljajo za imame v Turčiji, da bi spodbujali naraščajoči vpliv Diyaneta v tujini. Po načrtu naj bi se to povezovanje še tesneje z namenom prepoznavanja in boja proti islamofobiji kot zločinu iz sovraštva.
Globalne posledice
Posebej eksploziven element strategije je Erdoganova odprta solidarnost z agresivnimi frakcijami. Po Hamasovem napadu na Izrael je val antisemitizma razmere še zaostril. Ali Erbas provokativno opiše Izrael kot »zarjavelo bodalo v srcu muslimanskega sveta«. Dramatična podoba, ki nakazuje jasno stališče in hkrati izziva mednarodno kritiko.
Kljub vsem vročim polemikam Erdoganov petletni načrt velja za del širšega cilja: ustvarjanje "turškega stoletja". Vpliv Diyaneta se ne konča na mejah države, temveč se dviga z jasnimi sprezelitskimi politikami, kot je npr. Novice Apollo dodatno poudarjeno. Ta prizadevanja bi lahko imela daljnosežne posledice tako za večkulturno tkivo Evrope kot za geopolitične odnose Turčije.