Volkovi na Koroškem: Zmaga zdrave pameti ali grozeča nevarnost?
Koroški kmetijski predstavniki pozdravljajo odločitev EU o znižanju varstvenega statusa volka kot pomemben korak za regijo.

Volkovi na Koroškem: Zmaga zdrave pameti ali grozeča nevarnost?
Zadnja odločitev EU o znižanju zaščitnega statusa volkov med kmeti na Koroškem povzroča žolčne razprave in negodovanje. Kot so sporočili iz koroške kmetijske zbornice, so to odločitev slavili kot "zmago zdrave pameti". Predsednik Siegfried Huber meni, da nenadzorovano širjenje volkov ni več sprejemljivo. Skupaj z drugimi kmetijskimi predstavniki zdaj poziva k takojšnji spremembi pravnega okvira, predvsem Bernske konvencije in Habitatne direktive, da bi razbremenili pašništvo. V Evropi se je populacija volkov povečala na okoli 20.300 živali, zaradi česar je vsako leto ubitih okoli 65.000 živine, je nadaljeval Huber.
Kmetijske reakcije
Odzivi na odločitev so bili s kmetijskega vidika vedno pozitivni. Kmetijski uradnik Martin Gruber je razvoj opisal kot "pomemben prvi korak" za upravljanje z volkom po vsej EU. Novico so proslavili tudi na politični ravni: minister za kmetijstvo Norbert Totschnig vidi to kot mejnik za lažjo regulacijo velike zveri. Totschnig je opozoril, da problem daleč presega izgube živali, saj volkovi vse bolj izgubljajo strah pred ljudmi. Pri tem je izpostavil nujnost preprečevanja napadov volkov, da bi zagotovili varnost prebivalstva.
Situacijo pa poslabšuje vprašanje, koliko časa bo trajalo, da bo pravni okvir dejansko prilagojen. Po besedah predsednika LK Huberja bi lahko izpodbijanje veta na sklep še učinkovalo v treh mesecih, a je malo verjetno. Zato je treba še videti, kako hitro bodo ukrepale EU in njene države članice. Medtem ko se zagovorniki zavzemajo za sprostitev statusa zaščite, okoljske skupine, kot je WWF, opozarjajo na možne negativne posledice te odločitve in namesto tega pozivajo k večji zaščiti čred. Strokovnjak WWF Christian Pichler je odločitev opisal kot "lažen signal" in pozval k bolj znanstveno utemeljenim ukrepom za zaščito čred.
Dogajanje kaže na neravnovesje med interesi kmetijstva in varstvom vrst, narašča pa pritisk na EU, da končno najde rešitev, ki bo ustrezala obema stranema. Prihodnji tedni bodo ključni, ali bodo spremembe smernic dejansko uveljavljene in kakšne bodo nadaljnje korake evropskih institucij.