Strožji ukrepi proti migrantom prestopnikom: Stockerjeva zahteva
22. maja 2025 bodo vodilni politiki razpravljali o reviziji EKČP za učinkovitejši izgon kriminalnih migrantov v Evropi.

Strožji ukrepi proti migrantom prestopnikom: Stockerjeva zahteva
Avstrijski kancler Christian Stocker se je znova lotil razprave o **izgonu tujih zločincev**. Opaža se, da se v zvezi z migranti vse pogosteje pojavljajo primeri hudih nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, povezanih z mamili. V odprtem pismu na pobudo danske premierke Mette Frederiksen in italijanske premierke Giorgie Meloni podpisniki poudarjajo nujnost sprejetja učinkovitih ukrepov proti tistim državam, ki izkoriščajo migrante. To pobudo podpirajo različni voditelji vlad, vključno s Stockerjem in predsedniki vlad Belgije, Češke, Estonije, Latvije, Litve in Poljske.
Začela se je razprava o razlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Kritiki, vključno s Stockerjem, so zaskrbljeni, da trenutna razlaga Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) omejuje zmožnost zaščite demokratičnih družb. V Avstriji EKČP ne velja le za steber pravne države, ampak ima tudi ustavni status in zagotavlja temeljne pravice.
Pravni okvir EKČP
Evropska konvencija o človekovih pravicah zavezuje države podpisnice k zagotavljanju temeljnih državljanskih in političnih pravic, opredeljenih v konvenciji. Te med drugim vključujejo pravico do življenja, pravico do poštenega sojenja in svobodo izražanja. Te pravice so zavezujoče za vse osebe v pristojnosti držav pogodbenic, ne glede na njihovo državljanstvo.
Konvencija zlasti strogo prepoveduje uporabo mučenja, diskriminatornega ravnanja in samovoljnega pridržanja. Glede na to se zdi *izziv* premagovanja pravnih ovir za deportacijo prestopnikov migrantov resen. Stališča podpisnikov odprtega pisma so, da sedanji pravni okvir ne odraža spreminjajoče se realnosti 21. stoletja.
Evropska unija in človekove pravice
EU igra bistveno vlogo pri podpiranju demokracije in človekovih pravic v svojih zunanjih odnosih. Po informacijah iz Evropskega parlamenta je cilj vključiti vprašanja človekovih pravic v vsa področja politike. 2. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) poudarja vrednote, na katerih temelji EU, vključno s človeškim dostojanstvom, svobodo in pravno državo.
Poleg pravnega okvira EU izvaja konkretne ukrepe za spodbujanje človekovih pravic. To vključuje financiranje posebnih projektov in vodenje političnih dialogov s približno 60 državami. Poseben poudarek je tudi na podpori reform v sosednjih državah in prevzemanju odgovornosti v multilateralnih forumih.
Razprava o EKČP in izgonu prestopnikov migrantov poteka v času, ko državljani v Evropi pričakujejo konkretne rešitve za izzive, povezane s tem vprašanjem. Videti je treba, kako se bosta razvijala pravni okvir in politična agenda na tem področju.