Putin sprožil največjo zračno ofenzivo: Ukrajina je v stanju skrajne pripravljenosti!

Putin sprožil največjo zračno ofenzivo: Ukrajina je v stanju skrajne pripravljenosti!

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi novih napadov na Ukrajino ostro kritiziral Vladimirja Putina. V uradni izjavi je množične zračne napade označil za bistveno, a tudi neodgovorno ravnanje ruskega predsednika. Trumpu se zdi še posebej zavržno dejstvo, da je Putin uporabil na stotine brezpilotnih letalnikov in raket. Putin naj bi ukazal največji zračni napad od začetka vojne. V noči na ponedeljek so našteli 355 brezpilotnih letal in devet križarskih raket, kar je nov rekord, saj je prejšnji znašal 298 brezpilotnih letal. V Ukrajini je bil razglašen nacionalni zračni alarm, zlasti v Kijevu, pa tudi na severu, vzhodu in jugu države. Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg je napade kritiziral kot "neselektivno ubijanje žensk in otrok", s čimer je poudaril kruto resničnost vojne.

Intenzivnost teh napadov je zaskrbljujoča, saj je prejšnja ruska ofenziva v prejšnjih nočeh povzročila že dvanajst mrtvih in skoraj 80 ranjenih. Predsednik Zelenski je zračne napade označil za najhujše od začetka konflikta in pozval k večjemu pritisku na Rusijo. Dokazi o visoki proizvodnji dronov v Rusiji, ki vsak dan dostavi do 4000 naprav na fronto, povečujejo zaskrbljenost. Putin je že aprila sporočil, da orožja primanjkuje. Trenutne razmere lahko kažejo, da bodo takšni napadi postali nova norma v sedanji vojni.

Vojaška in politična dinamika

Politologinja Sabine Fischer iz Fundacije za znanost in politiko medtem opozarja, da želi Rusija s temi strategijami stopnjevanja pokazati moč. To vedenje bi lahko bilo po njenih besedah ​​tudi signal Washingtonu in EU. Navsezadnje si Rusija ne prizadeva le zlomiti volje ukrajinskega prebivalstva do upora, temveč zasleduje tudi dolgoročne strateške cilje. Glede na analizo situacije obe strani od leta 2014 skušata maksimirati svoje politične cilje, ne da bi zmogli mobilizirati nadrejene sile.

Vojna, ki se je začela s priključitvijo Krima leta 2014, je zdaj postala eden največjih regionalnih konfliktov v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Kljub znatnim militantnim prizadevanjem ima Rusija težave pri usklajevanju svojih političnih ciljev z vojaškimi zmogljivostmi. Po drugi strani je Ukrajina, ki se še naprej bori za svoj obstoj, uspela ponovno zavzeti več kot polovico ozemelj, izgubljenih od 24. februarja 2022. Toda izzivi ostajajo veliki in na zmožnost obeh strani, da uskladita svoje strategije s potrebnimi vojaškimi sredstvi, bo vplivala mednarodna podpora.

Mednarodni odzivi in ​​nadaljnji razvoj dogodkov

Mednarodni odzivi na nedavne ruske napade so različni. Zvezni zunanji minister Johann Wadephul je napade jasno obsodil kot kršitev človekovih pravic. Kljub eskalacijam prihaja tudi do diplomatskih prizadevanj, kot je izmenjava 1000 ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. V tem kontekstu je Trump oblikoval svoj cilj zaustavitve prelivanja krvi in ​​normalizacije odnosov z Rusijo.

Hkrati pa jedrska razsežnost konflikta ostaja resno vprašanje. Grožnja uporabe jedrskega orožja še ni privedla do dejanske eskalacije, vendar Rusiji omogoča, da se sčasoma spremeni v položaj. Kljub obstoječi mobilizaciji virov in pritisku na fronti ostaja izhodiščna situacija v tej izčrpavajoči vojni izjemno napeta z negotovim izidom za obe strani. Ukrajinsko letalstvo je že razvilo obrambno strategijo za nevtralizacijo ruske zračne premoči, a posledice in potek vojne ostaja težko napovedati.