Koroška se odloča: dom ali vetrne elektrarne – kaj ostane?

Koroška se odloča: dom ali vetrne elektrarne – kaj ostane?

Danes, 12. januarja 2025, je Koroška v središču pomembnega glasovanja, ki bo odločilo, ali naj dih jemajočo pokrajino ponaredijo ogromne vetrne turbine. LAbg. Manuel Krautgartner, predsednik kluba MFG-OÖ, je komentiral situacijo in pozval državljane, naj pošljejo močan signal proti domnevni "noriji" projektov zelene energije. "Ali želimo zaščititi svojo domovino ali jo žrtvovati za ideološke projekte?" se je spraševal Krautgartner in opozoril na dolgoročno škodo, ki jo vetrne elektrarne lahko povzročijo tako okolju kot ljudem. V svojem gorečem pozivu izpostavlja ekološke in ekonomske slabosti, ki so po njegovih besedah ​​povezane s tovrstnimi sistemi.

Zelena agenda v Evropi je deležna vse večjih kritik, češ da spodkopava energetsko varnost v zadevnih državah. Vetrne turbine naj bi zmanjšale emisije CO2, vendar so se učinki v realnem svetu izkazali za katastrofalne. Na Koroškem, ki meji na dežele Salzburg, Štajersko in Slovenijo, na odločitev za uporabo vetrne energije še posebej vpliva edinstvena narava in nešteto vodnih teles, kar dokazuje čudovito Vrbsko jezero in številna druga jezera s kakovostno pitno vodo. Pestrost narave je osrednji argument nasprotnikov vetrnih elektrarn, ki jih skrbi ohranjanje domovine.

Z več kot 560.000 prebivalci in površino 9.533 kvadratnih kilometrov je Koroška močno prizadeta z oskrbo z električno energijo in naravovarstvom. Tožniki in okoljevarstveniki se bojijo, da bi lahko projekti vetrnih elektrarn negativno vplivali tako na okolje kot na kakovost življenja državljanov. To glasovanje bi lahko služilo kot signal ne le za Koroško, ampak tudi za vso Avstrijo in EU, da obstaja celovita revizija energetskega prehoda. Politične skupine so odločene zastopati svoja stališča in poudarjati posledice za regionalno identiteto in okolje.