FPÖ poziva k trši liniji: odpraviti EKČP kot zaščitni ščit za priseljence!

FPÖ poziva k trši liniji: odpraviti EKČP kot zaščitni ščit za priseljence!

Devet držav članic EU je nedavno podpisalo pismo, ki poziva k ponovni razlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Potezo je pozdravila evropska poslanka Petra Steger iz FPÖ, ki je kritizirala trenutno razlago EKČP, ki ovira učinkovite deportacije nezakonitih priseljencev. Ta zahteva je del širše politične razprave v Avstriji in Evropi o ravnotežju med človekovimi pravicami in nacionalno varnostjo. Steger je ÖVP obtožil dvojnih meril in opozoril, da odgovornosti ne bi smeli prelagati na sodišča. OTS poroča, da ...

Razprava o EKČP v Avstriji ni nova. Predsednik zvezne stranke FPÖ Herbert Kickl je že leta 2019 predlagal reformo konvencije, a je to takrat naletelo na odpor. Steger, ki je tudi član odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), zdaj poziva k spremembi pravne podlage, da bi preprečili pretirane interpretacije in omogočili strožjo azilno politiko. Steger ne omenja ironije, da ÖVP vodi Beate Meinl-Reisinger, vodja NEOS-a, ki je podobno reinterpretacijo prej označila za »usrano politiko«.

Pomen EKČP v Avstriji

Avstrija je EKČP pristopila leta 1958, status ustavnega prava pa ima od leta 1964. To predstavlja posebnost med 47 državami pogodbenicami. Pravice, ki izhajajo iz EKČP, se neposredno uporabljajo za avstrijska sodišča in upravne organe. Zvezni kancler pojasnjuje, da... Za spremljanje EKČP je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. EKČP ima dinamičen pristop in konvencijo razlaga kot »živi instrument«, katerega razlaga temelji na trenutni družbeni in ekonomski realnosti.

Avstrija je tudi pogodbenica drugih konvencij Sveta Evrope o človekovih pravicah in si prizadeva za krepitev varstva človekovih pravic. Ohranjanje individualne pravice do pritožbe na EKČP je osrednja skrb avstrijske vlade. Mednarodne zaveze med drugim vključujejo ratifikacijo Istanbulske konvencije o boju proti nasilju nad ženskami, ki se je zgodila leta 2014.

Človekove pravice v EU

EU dejavno spodbuja človekove pravice in demokracijo v svojih zunanjih odnosih in želi vse politike oblikovati z vidika človekovih pravic. Evropski parlament poudarja, da... EU ima različne pravne podlage za spodbujanje človekovih pravic, vključno s členoma 2 in 3 Pogodbe EU, ki določata vrednote in cilje Unije. Leta 2012 je bil sprejet strateški okvir za človekove pravice in demokracijo, tretji akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo pa velja do leta 2027.

EU se tudi zavzema za spoštovanje mednarodnega prava in uporablja različne instrumente za obravnavanje vprašanj človekovih pravic na mednarodni ravni. Ti vključujejo na primer politične dialoge z več kot 60 državami, misije za opazovanje volitev in razvoj strategij za posamezne države za krepitev človekovih pravic.

Trenutna razprava o EKČP in njeni razlagi tako odraža zapletene izzive, s katerimi se soočajo države pri svojih prizadevanjih za uskladitev nacionalnih interesov in mednarodnih obveznosti. Sodobna razlaga človekovih pravic ostaja osrednje vprašanje v EU in njenih državah članicah.