Vrh EU 2025: Stocker poziva k rešitvam za Iran in migracije!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Kancler Christian Stocker poroča o vrhu EU 27. junija 2025 v Bruslju, na katerem razpravljajo o migracijah, sankcijah Rusiji in podnebnih ciljih.

Bundeskanzler Christian Stocker berichtet über den EU-Gipfel am 27. Juni 2025 in Brüssel, thematisiert Migration, Russland-Sanktionen und Klimaziele.
Kancler Christian Stocker poroča o vrhu EU 27. junija 2025 v Bruslju, na katerem razpravljajo o migracijah, sankcijah Rusiji in podnebnih ciljih.

Vrh EU 2025: Stocker poziva k rešitvam za Iran in migracije!

Kancler Christian Stocker (ÖVP) je bil 27. junija 2025 zadovoljen s potekom vrha EU v Bruslju, ki se je končal malo pred polnočjo. Intenzivna agenda je zajemala številna ključna vprašanja, vključno z napetimi razmerami na Bližnjem vzhodu, zlasti vojaškimi spopadi v Iranu in humanitarno krizo na območju Gaze. Stocker je poudaril nujnost začetka pogajanj po vojaških napadih v Iranu in jedrski agenciji omogočiti dostop do jedrskih objektov.

Razmere na območju Gaze ostajajo kritične, saj talcev še vedno zavračajo izpustitev, humanitarne razmere pa opisujejo kot nesprejemljive. Avstrija se je odločno izrekla proti prekinitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. To zavrnitev je izrazila tudi kanclerka Stockerjeva, pri čemer je poudarila potrebo po dialogu v tej občutljivi situaciji.

Migracijska politika in konkurenčnost

Druga osrednja tema vrha so bile migracije, saj se je 21 od 27 držav EU intenzivno ukvarjalo z rešitvami. Avstrija k temu pomembno prispeva. Stocker je napovedal pomembne naslednje korake, kot so uvedba uredbe o vračanju, opredelitev varnih tretjih držav in izboljšanje varovanja zunanjih meja.

Poudarek je bil tudi na reformi skupnega azilnega sistema in deportacijskih centrih v tretjih državah. V tem kontekstu so razpravljali o možnih partnerstvih z državami izvora in tranzita.

Sodelovanje v zunanji politiki

Stališče Slovaške glede sankcij EU proti Rusiji ostaja negotovo. Obstoječi režim sankcij je bil podaljšan za nadaljnjih šest mesecev, zaostrovanja ukrepov pa ni bilo. Podporo 18. paketu sankcij, ki se osredotoča na energetski in bančni sektor ter floto v senci, bo Slovaška sprejela le, če bo mogoče zagotoviti zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom. Nesoglasje znotraj držav EU je tudi glede sodelovanja z Izraelom pri reviziji pridružitvenega sporazuma.

Kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost glede podpore Ukrajini po nedavnih vrhovih EU in Nata. Poleg pomoči Ukrajini je bilo izpostavljeno tudi vprašanje izdatkov za obrambo, pri čemer so razpravljali o predlogu predsednice Komisije Ursule von der Leyen, da bi sredstva EU za konkurenco uporabili za obrambo in vesolje. Merz se je zavzel za konkretne politike iz Natovih resolucij in opozoril na nujnost krepitve industrije, predvsem kemije, farmacije in strojništva.

Gospodarski izzivi in ​​podnebni cilji

Osrednjo vlogo na vrhu je imel tudi carinski spor z ZDA. Merz se je zavzel za hitrejšo poenostavitev pogajanj in opozoril na nujnost sklenitve carinskega sporazuma do 9. julija. Francoski predsednik Emmanuel Macron želi podnebne cilje EU uskladiti z gospodarskimi potrebami.

Na večerji je bila izpostavljena tudi tema podnebnih ciljev, ki prvotno ni bila na dnevnem redu. Stocker je izpostavil, da je močno gospodarstvo ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev. Prihajajoča predstavitev predloga podnebnih ciljev Evropske komisije za leto 2040 je prav tako predvidena pozneje, čeprav ni bilo odločeno, da se predlog odloži.

Na splošno so voditelji držav in vlad podprli uvedbo evra v Bolgariji prihodnje leto, kar predstavlja pozitiven razvoj za gospodarsko povezovanje v EU. Razprave o teh vprašanjih se bodo nadaljevale julija 2025, izzivi in ​​odločitve, ki zadevajo Unijo, pa ostajajo na mizi.

Za dodatne informacije o poteku vrha EU glejte Vienna.at, ZDF in Tagesschau.