Bobri na udaru: Koroška vlada načrtuje brutalne pomore!

Bobri na udaru: Koroška vlada načrtuje brutalne pomore!

Boj za obstanek bobrov na Koroškem se bliža vrhuncu. Glasno Dolomitsko mesto Koroška deželna vlada načrtuje prilagoditev predpisov o bobrih, ki bodo omogočili odstrel do 740 bobrov v naslednjih petih letih. Ta odločitev ne povzroča le vznemirjenja med okoljevarstveniki, ampak odpira tudi temeljna vprašanja o zaščiti vrst.

Populacija bobra na Koroškem trenutno šteje okoli 1500 živali. Medtem ko državna vlada meni, da je ukrep nujen za ureditev škode, ki jo povzročajo bobri, WWF načrte kritizira kot ogromen napad na zaščito vrst. Strokovnjakinja WWF Sarah Layendecker poudarja, da naj bi se dovoljeno število usmrtitev na leto več kot podvojilo, pri čemer ni predvidenih pregledov posameznih primerov, ki jih zahteva evropska zakonodaja.

Ekosistem in biotska raznovrstnost

Bobri igrajo bistveno vlogo v ekosistemu, zlasti glede na trenutno podnebno in biotsko krizo. Biologinja za divje živali Brigitte Komposch pojasnjuje, da je populacija bobrov regulirana brez naravnih sovražnikov in da dejavniki, kot je zasedenost ozemlja, lahko vplivajo na stopnjo razmnoževanja živali. Ohranjanje populacije je torej pomembno tudi za zdravje ekosistema.

Poleg tega okoljevarstveniki pozivajo k oblikovanju obrežnih obrobij, ki bodo izboljšale podnebje in spodbujale biotsko raznovrstnost ter hkrati pomagale zmanjšati onesnaževala v vodi. Glasno Dolomitsko mesto Deželni svetnik ÖVP Martin Gruber poroča, da se je škoda, ki jo povzročajo bobri, povečala za osemkrat. To kaže na pritisk, pod katerim je vlada države, da sprejme hitre in učinkovite ukrepe.

Kritike in alternativne rešitve

WWF poziva k umiku načrtovane uredbe in k ponovnemu premisleku o ravnanju z bobri. V očeh okoljevarstvenikov je ta uredba le del širše strategije, ki vključuje tudi množične posege v populacije drugih zavarovanih vrst, kot sta volk in vidra. V preteklosti so bile pasti Conibear odobrene tudi za nabiranje vidre, kar je v nasprotju s predpisi o zaščiti živali v Avstriji.

Težave, ki izhajajo iz izgube biotske raznovrstnosti, so pomembne ne le lokalno, ampak tudi globalno. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je obnoviti odpornost in ustrezno zaščito svetovnih ekosistemov do leta 2050. To vključuje tudi, da je treba zaščititi vsaj 30 odstotkov morskih in kopenskih območij EU, da se upošteva raznolikost habitatov, kot je ta Evropski parlament je določil.

V splošnem je na Koroškem naravovarstvena skrb v nasprotju z gospodarskimi interesi. Prihodnji razvoj pri upravljanju populacije bobra ne bo le določil prihodnosti teh živali, ampak bo imel tudi daljnosežne učinke na celoten ekosistem v regiji.