Umetna inteligenca požrešca električne energije: Kako ChatGPT onesnažuje naše podnebje!

Umetna inteligenca požrešca električne energije: Kako ChatGPT onesnažuje naše podnebje!

Uporaba umetne inteligence (AI) postavlja vedno večje ekološke izzive. Po podatkih OpenAI zahteva ChatGPT, eni najbolj znanih platform AI, porabi toliko električne energije kot ena sekunda delovanja pečice. Šef OpenAI Sam Altman vidi to kot problem in priložnost za prihodnost tehnologije. Izraža optimizem glede vloge umetne inteligence v uspešnejši prihodnosti, kljub zaskrbljenosti glede morebitne izgube delovnih mest.

Nekatere številke ponazarjajo visoko porabo virov sistemov AI. Poraba vode za posamezno zahtevo je le petina čajne žličke. Kljub temu se ta poraba izjemno poveča, če upoštevamo veliko število dnevnih zahtev. Glasno dnevne novice Usposabljanje ChatGPT-3 zahteva približno 5,4 milijona litrov vode, od tega se 700.000 litrov porabi za hlajenje podatkovnih centrov.

Naraščajoče povpraševanje po energiji

Tehnološka podjetja Microsoft, Google in Amazon že imajo strateške načrte za zadovoljitev svojih vse večjih potreb po energiji. Med drugim se zanašajo na jedrsko energijo, da ne bi povečali svojih izpustov ogljikovega dioksida. Energijske zahteve podatkovnih centrov, ki podpirajo aplikacije AI, so velik problem. Zaskrbljujoč trend kaže, da se je poraba električne energije v podatkovnih centrih v Nemčiji od leta 2010 do leta 2021 povečala za 70 odstotkov. To je počasneje od povečanja povpraševanja po teh objektih, saj postajajo strežniki učinkovitejši.

Drug dejavnik je poraba vode, ki je bistvena za hlajenje strežnikov. Do leta 2030 naj bi poraba vode za hlajenje strežnikov dosegla 664 milijard litrov, skoraj štirikrat več kot leta 2023. Pri tem je ključno delovanje zračnih in vodnih hladilnih sistemov, ki zahtevajo velike količine vode.

Okoljska politika in trajnost

Vse večja uporaba umetne inteligence vodi v zaskrbljujoče povečanje emisij toplogrednih plinov. Napovedi kažejo, da se bodo emisije do leta 2030 povečale z 212 milijonov ton na 355 milijonov ton. Za boj proti temu negativnemu razvoju so podjetja in politični odločevalci pozvani k ukrepanju. Öko-Institut v imenu Greenpeace Germany priporoča zavezujoče zahteve glede preglednosti in oznako učinkovitosti za podatkovne centre.

V prihodnost usmerjen pristop bi lahko bila integracija podatkovnih centrov v omrežja za obnovljivo energijo in ogrevanje. Cilj je zagotoviti, da razvoj umetne inteligence ne ovira varstva podnebja, temveč dejavno prispeva k energetskemu prehodu. Razprava o trajnosti umetne inteligence pa se šele začenja, opozarja Ingenieur.de.
Ustvariti je treba zavesten politični in družbeni okvir, da bi optimalno izkoristili priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca za varstvo podnebja, in zmanjšali tveganja.

Glede na izzive, ki jih prinaša vse večja poraba energije in vode podatkovnih centrov z umetno inteligenco, so nujno potrebne nadaljnje študije za natančnejše merjenje vplivov na okolje in razvoj ukrepov za njihovo zmanjšanje. Razprava o umetni inteligenci in njenih okoljskih posledicah bo še naprej pridobivala na pomenu.