Suche
Mein Konto
Mati po odpustu s klinike: Tragedija ob sinovi smrti!
29-letna mati je po psihotični epizodi ubila svojega sina. Primer odpira vprašanja o duševnem zdravju in intervenciji.
Mati po odpustu s klinike: Tragedija ob sinovi smrti!
Tragično družinsko dejanje je pretreslo javnost, ko je 29-letnica v blaznem besu ubila svojega štiriletnega sina. Glasno Cosmo Grozodejstvo se je zgodilo en dan po tem, ko je bila mati odpuščena iz bolnišnice, kamor jo je zaradi zaskrbljujočega duševnega stanja odpeljal njen mož. Kljub temeljiti preiskavi njeno akutno psihotično stanje ni bilo prepoznano, kar je na koncu pripeljalo do tega uničujočega incidenta.
Izvedenka psihiatrične stroke Sigrun Rossmanith je diagnosticirala akutno polimorfno psihotično motnjo s shizofrenimi simptomi, kar je pomembno vplivalo na njeno obnašanje v času kaznivega dejanja. Državni tožilec je nato zahteval, da se ženska za nedoločen čas namesti v forenzični terapevtski center, potem ko je poročilo potrdilo njeno neprištevnost.
Podrobnosti o duševnih boleznih
Akutna polimorfna psihotična motnja, ki je bila diagnosticirana pri ženski, spada v ICD-10 klasifikacijo F23, ki vključuje heterogeno skupino motenj. Za te motnje je značilen akuten pojav psihotičnih simptomov, kot so blodnje in halucinacije, ki jih pogosto spremljajo čustvena nihanja, kot so občutki sreče, tesnobe in razdražljivosti. Simptomi se lahko pojavijo nenadoma in se običajno izboljšajo v nekaj mesecih, kot npr Koda ICD opisuje.
Tragedija poudarja nevarnosti, povezane z neustrezno diagnozo in zdravljenjem duševnih bolezni. V zadnjih letih je tematika duševnih bolezni postala pomembnejša tudi v svetu dela. Glasno Statista Vse več delovno aktivnih trpi zaradi duševnih motenj, kar se odraža v vse večji absentizmu in enormnih stroških. Letni stroški izpada proizvodnje zaradi psiholoških in vedenjskih motenj znašajo v Nemčiji več kot 17 milijard evrov.
Porast duševnih bolezni, zlasti med mlajšimi, je zaskrbljujoč in krepi zavedanje o potrebi po zgodnjem odkrivanju in celovitih sistemih podpore. Prizadeti so tudi otroci in mladostniki, kar zahteva temeljit pristop do duševnega zdravja v družbi.
Glede na dramatičen razvoj duševnega zdravja v zadnjih letih je ključnega pomena, da tako zdravstveni delavci kot širša družba razvijejo boljše razumevanje duševnih bolezni in prizadetim ponudijo potrebno pomoč.