Trgovina z otroki na preži: ZN opozarjajo na dramatičen porast!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

ZN poročajo o zaskrbljujočem porastu trgovine z ljudmi, prisilnega dela in komercializacije otrok po vsem svetu.

Die UNO berichtet über alarmierenden Anstieg von Menschenhandel, Zwangsarbeit und Kinderkommerzialisierung weltweit.
ZN poročajo o zaskrbljujočem porastu trgovine z ljudmi, prisilnega dela in komercializacije otrok po vsem svetu.

Trgovina z otroki na preži: ZN opozarjajo na dramatičen porast!

Razmere na področju trgovine z ljudmi so se v zadnjih letih zaskrbljujoče poslabšale. Glede na novo poročilo Agencije ZN za droge in kriminal (UNODC) o trgovini z ljudmi je bilo leta 2022 po vsem svetu 75.000 dokumentiranih primerov, vključno s 25.000 otroki. To je 25-odstotno povečanje v primerjavi z leti pred pandemijo korone. Posebno zaskrbljujoče je povečanje tihotapljenja deklet v številne regije z namenom spolnega izkoriščanja. Vendar niso prizadeta samo dekleta – tudi fantje, pogosto migranti, ki potujejo sami, so vse pogosteje žrtve kriminalnih dejavnosti. Volksblatt poročali.

UNODC je identificiral 440 transnacionalnih poti trgovine z ljudmi, pri čemer večina žrtev prihaja iz Afrike. V treh od štirih primerov je za ta kazniva dejanja odgovoren organizirani kriminal. Dekleta in ženske morajo vse pogosteje delati kot prostitutke ali služiti goljufom v spletnih kontekstih, kar dodatno povečuje kompleksnost kaznivega dejanja. Ta ilustracija kaže, da je vse več podjetij, ki se skrivajo za pravnimi fasadami, da bi se ukvarjala s trgovino z ljudmi. Potreba po jasnem pravnem okviru in učinkovitem izvrševanju je bolj nujna kot kdaj koli prej. Toda statistika je varljiva, še posebej, če upoštevamo nepopolnost podatkov. Podobno je tudi v Nemčiji. Letno zvezno poročilo o stanju trgovine z ljudmi vsebuje le zaključene preiskave, kar pomeni, da številni primeri ostanejo neopaženi in niso vključeni v statistiko. COC pojasnil.

Temno polje in izzivi

Število neprijavljenih primerov v Nemčiji, pa tudi v tujini, je visoko. Številni prizadeti nimajo potrebnih informacij ali zaradi različnih razlogov ne morejo pričati, kar otežuje evidentiranje njihovih primerov. Pristojni organi zato težko podajajo celovito sliko stanja. Znanstveniki in oblasti se strinjajo, da so dejanske številke bistveno višje od javno dostopnih statistik. To poudarjajo tudi mednarodni podatki organizacij, kot je Mednarodna organizacija dela (ILO), ki ocenjuje, da število ljudi, ki živijo v sodobnem suženjstvu, znaša okoli 50 milijonov. Kompleksnost in raznolika narava tega družbenega problema zahteva celovite strategije in ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi in podporo prizadetim, da bi se stanje trajno izboljšalo.