Nepovratna sredstva EU za nevladne organizacije: samosabotaža ali nujna podpora?

Nepovratna sredstva EU za nevladne organizacije: samosabotaža ali nujna podpora?

V zadnjih tednih je vse bolj v ospredju problematika nevladnih organizacij (NVO) in njihovih odnosov z EU. Glasno exxpress.at Številne nevladne organizacije so dejavne z napadi na podjetja iz Nemčije in Evrope na področjih, kot so energija, kmetijstvo in industrija. Kritiki to vidijo kot obliko "sabotaže z davkoplačevalskim denarjem" in pozivajo k celoviti razpravi o povezavah med nevladnimi organizacijami, politiko in EU.

Izpostaviti velja predvsem očitek, da Evropska komisija nevladnim organizacijam plačuje za lobiranje. Ta obtožba naj bi temeljila na tajnih pogodbah, ki jih je nedavno objavil Welt am Sonntag. Ti sporazumi so pomenili, da so okoljevarstvene skupine, kot je ClientEarth, prejele sredstva za plačne kampanje in tožbe proti podjetjem, vključno z nemškimi podjetji. Na primer, tajna pogodba iz leta 2022 zavezuje ClientEarth, da sproži pravne postopke proti elektrarnam na premog in je nevladni organizaciji obljubil 350.000 evrov za koncept podpore postopnemu opuščanju premoga, kot v informacijah iz tagesschau.de mogoče prebrati.

Obtožbe in reakcije

Obtožbe proti Evropski komisiji povzročajo tudi politične odzive. Poslanka CSU v Evropskem parlamentu Monika Hohlmeier je izrazila zaskrbljenost, da nekatere nevladne organizacije uporabljajo sredstva EU za radikalne projekte. Poudarja, da se sredstva EU ne smejo uporabljati za spodkopavanje pravne države. Evropska komisija pa je obtožbe odločno zavrnila in branila svojo transparentnost pri zagotavljanju finančnih sredstev. Podatki o prejemnikih EU sredstev so javno dostopni.

Poleg tega je bilo poudarjeno, da je Evropska komisija izdala stroga navodila, da se programi dela nevladnih organizacij ne odobrijo, če so uperjeni proti institucijam. Evropsko računsko sodišče je medtem kritiziralo pomanjkanje transparentnosti pri financiranju nevladnih organizacij. Maja je bilo tudi napovedano, da bodo zaostrili pravila za finančno podporo nevladnim organizacijam, da bi zagotovili sledljivost sredstev, poroča spletna stran br.de.

Obeti za prihodnost

Sredi te razprave je treba omeniti tudi vlogo nekdanjega zdravstvenega ministra Karla Lauterbacha. Imenovan je bil za svetovalca za podnebje in zdravje pri WHO in se zavzema za globalno "podnebno krizo". Pri tem se porajajo vprašanja o morebitnih omejitvah in prerazporeditvah, o katerih razpravlja širša javnost.

Gospodarske napovedi za leto 2025 jasno kažejo, da Avstrijska narodna banka pričakuje zmerno rast, strokovnjaki pa svetujejo previdnost. Tveganja, kot sta inflacija in pomanjkanje usposobljenosti, bi lahko ogrozila okrevanje in dodatno zapletla že tako zapleten položaj v zvezi z nevladnimi organizacijami.

Razprava o kompleksu nevladnih organizacij se bo verjetno še okrepila, saj se EU še naprej sooča s kritikami glede tega, kako dodeljuje sredstva in kakšen vpliv ima to na družbo.