Energetski prehod v nevarnosti: kje je napredek za Net Zero?
Capgeminijev observatorij svetovnih energetskih trgov 2024 kaže, da podnebni cilji Pariškega sporazuma niso bili doseženi, in poudarja potrebo po hitrejšem preoblikovanju k Net Zero.
Energetski prehod v nevarnosti: kje je napredek za Net Zero?
Berlin (ots)
Najnovejša izdaja Capgeminijevega observatorija za svetovne energetske trge (WEMO) kritično osvetljuje napredek pri globalnem energetskem prehodu. Kljub pozitivnim premikom se razmere niso izboljšale in podnebni cilji Pariškega sporazuma se zdijo daleč. Leta 2023 so svetovne emisije toplogrednih plinov dosegle novo najvišjo vrednost 37,4 milijarde ton, kar je poudarilo nujnost ponovnega razmisleka o energetski politiki.
26. izdaja WEMO poudarja potrebo po hitrejši preobrazbi, saj človeštvo še ni na poti k doseganju zastavljenih podnebnih ciljev. Torben Schuster, vodja energetske transformacije in javnih služb pri Capgemini Invent, poudarja potrebo po hitrem napredku energetskega prehoda in zmanjšanju emisij CO2 na nič do leta 2050. Veliko povpraševanje po električni energiji zahteva pospešeno rast obnovljivih virov energije, ki je v zadnjih letih dobila zagon, vendar ni zadostna.
Obnovljivi viri energije v središču pozornosti
Trenutna zmogljivost podnebju prijaznih virov energije po vsem svetu je okoli 40 %, pri čemer se je sončna energija v zadnjem letu povečala za 32 %. Kljub temu rast ne dosega ciljev, potrebnih za dramatično zmanjšanje emisij do leta 2050. Poročilo poudarja, da je interakcija med obnovljivimi viri energije in shranjevanjem energije bistvena za podporo stabilnosti omrežja.
Vodik se vedno bolj obravnava kot ključ do razogljičenja; število vodikovih projektov se je v zadnjih dveh letih početverilo. Ko pa se pojavljajo inovativni pristopi in tehnologije, se pojavljajo tudi izzivi, kot so naraščajoči stroški in konkurenčne spremembe v sektorski uporabi.
Jedrska energija kot bistveni del rešitve
Poročilo tudi opozarja na ključno vlogo jedrske energije pri zagotavljanju podnebju prijazne oskrbe z energijo. Zmogljivosti jedrskih elektrarn se morajo potrojiti, da bi v časovno kritičnih razmerah pokrili svetovne potrebe po električni energiji. Čeprav se zdi gradnja novih reaktorjev, zlasti malih modularnih reaktorjev (SMR), obetavna, je napredek, ki ga je mogoče doseči, omejen. Obratovanje obstoječih jedrskih elektrarn je zato treba obravnavati dolgoročneje, da bi zapolnili vrzel v oskrbi z energijo.
Druga ključna točka je potreba po znatnih naložbah v elektroenergetsko infrastrukturo. Naložbe naj bi leta 2024 narasle na približno 400 milijard USD, pri čemer je bistvenega pomena uporaba tehnologij, kot je umetna inteligenca (AI), za izboljšanje učinkovitosti omrežja in napovedovanje povpraševanja po električni energiji.
Capgemini prav tako poziva k ponovnemu razmisleku o merjenju napredka. Namesto da bi gledali le na potrebe po primarni energiji, bi bilo treba meriti končno porabo energije, da bi dosegli bolj realistične napovedi in napredek pri podnebju prijazni energiji.
Če povzamemo, poročilo WEMO kaže, da so kljub ogromnim izzivom potrebni pomembni koraki v smeri prihodnosti trajnostne energije. Kombinacija hitrih inovacij, povečane uporabe obnovljive energije in strateških naložb v jedrsko energijo in električna omrežja bo ključnega pomena za izboljšanje rezultatov v boju proti podnebnim spremembam. Dodatne informacije in celotno poročilo najdete tukaj.