Zakladi preteklosti: mestno središče Unterumbach postane muzej!

Društveni center v Unterumbachu se je za vikend spremenil v muzej, ki je pritegnil številne obiskovalce. Lokalna zgodovinarka Christa Liebert in profesor Ernst-Michael Hackbarth sta organizirala razstavo z naslovom »Sledi prazgodovine v Pfaffenhofnu an der Glonn«. Ta dogodek je bil za Liebert še posebej pomemben, ker je na dan odprtja praznovala 80. rojstni dan in si je razstavo tudi osebno ogledala.

Razstavljene najdbe so s pomočjo pomočnikov zbirali več let. Liebert je z dovoljenjem kmetov iskal dragocene artefakte na poljih. Vrhunci razstave so vključevali ličnico prazgodovinskega slona, ​​ki je živel pred približno 16,5 milijoni let, ter akvamanil iz Miesberga, ki je služil kot posoda za umivanje rok duhovnikom in vitezom. Drugi eksponati so vključevali topovske krogle, keltske kovance, ročne stružnice iz mlajše kamene dobe, strešnike za peč in kamnite sekire. Razstava je zajemala artefakte od kamene dobe do sodobnosti, ni pa upoštevala rimskega obdobja.

Arheološke najdbe v Pfaffenhofnu

Medtem so bili predstavljeni rezultati arheoloških izkopavanj na lokaciji nekdanje kavarne Herb v Pfaffenhofnu. Vodja izkopavanj Bernd Kriens iz izkopavalnega podjetja ADA je o pomembnih najdbah obvestil lokalno in kulturno skupnost. Med drugim so odkrili stebričke luknje, ki nakazujejo požar leta 1388, ter jamo za kuhanje in prekajevanje s sledovi ognja in ostanki kosti. Druge najdbe so vključevale dva kovanca, jezdečevo ostrogo, konico puščice in odlomke steklene skodelice s čepki ter lončene ploščice iz 14. stoletja.

Najdbe kažejo, da so bili prebivalci najdišča verjetno premožni, saj so med drugim prisotni srebrniki in steklo. Najstarejši najden kovanec je švabski Heller, replika iz 15. stoletja, ki prihaja iz Augsburga ali Ulma. Ker Pfaffenhofnu ni bilo dovoljeno kovati lastnih kovancev, preden je dobil listino mesta, so bili uporabljeni švabski helerji. Drugi odkriti kovanec je iz poznega srednjega veka, med 15. in 16. stoletjem. Puščično konico lahko izsledimo tudi v morebitni vojaški uporabi v povezavi s požarom leta 1388. Nadaljnji dokazi kažejo, da hiše niso bile obnovljene v obdobju od 20 do 50 let po požaru.

Nepremičnina je imela več gradbenih faz: najprej so bili zgrajeni leseni objekti, sledila je zidana klet pod leseno hišo in na koncu celotna zidana stavba. Kriens je poudaril pomen arheologije za identiteto kraja in obžaloval, da v Pfaffenhofnu ni muzeja, v katerem bi lahko predstavili dragocene najdbe. Namen predavanj Kriensa in Ruth Sandner iz državnega urada za varstvo spomenikov, načrtovanih prihodnjo pomlad, je zagotoviti nadaljnji vpogled v ta zgodovinska odkritja.