Šolska politika AfD: Nove študije razkrivajo nevarne načrte!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ugotovite, kako bi lahko nedavne spremembe v odboru za izobraževanje vplivale na cilje šolske politike AfD.

Erfahren Sie, wie die jüngsten Änderungen im Bildungsausschuss die schulpolitischen Ziele der AfD beeinflussen könnten.
Ugotovite, kako bi lahko nedavne spremembe v odboru za izobraževanje vplivale na cilje šolske politike AfD.

Šolska politika AfD: Nove študije razkrivajo nevarne načrte!

Svobodnjaška stranka Avstrije (FPÖ) je dosegla odločilen uspeh v državnem svetu, ko je od ÖVP prevzela predsedovanje odboru za izobraževanje. To velja za znak vse večjega vpliva FPÖ v političnem okolju. Da bi povečal učinkovitost, se je Parlament tudi odločil zmanjšati število odborov za dva z združitvijo oddelkov za raziskave in varuha človekovih pravic. Datumi sej komisij bodo v prihodnje prvič določeni celo leto vnaprej, da bi olajšali dosedanje mukotrpno iskanje datumov. APA/Red je to opisala kot pomembno izboljšavo.

AfD in cilji njene izobraževalne politike

Hkrati Alternativa za Nemčijo (AfD) ohranja svoj vpliv v izobraževalni politiki v vseh 16 nemških deželnih parlamentih. Čeprav je AfD trenutno v opoziciji, ima še vedno pomemben vpliv s stališči in volilnimi programi. Študija, ki poteka na Univerzi v Augsburgu, preučuje stališča AfD o šolski politiki, da bi analizirala njihove cilje in njihov možen vpliv na družbo. Gre za podrobno evalvacijo volilnih programov iz različnih zakonodajnih obdobij, ki je bila nedavno zaključena, poroča br.de.

Raziskovalci poudarjajo, da AfD podpira zelo uspešno usmerjen in selektiven šolski sistem, v katerem so učenci v veliki meri odgovorni za svoj akademski uspeh. Programi težijo k večji osredotočenosti na ljubezen do doma in regionalne kulture, zanemarjajo pa vlogo šole pri integraciji. Po besedah ​​Rite Nikolai, profesorice za izobraževanje, je posebna pozornost namenjena zgodovinski revizionistični perspektivi, ki se osredotoča na 19. stoletje in zmanjšuje razprave o nacistični zgodovini. Po mnenju strokovnjakov, kot je Enrico Glaser iz fundacije Amadeu Antonio, bi lahko ta pristop predstavljal veliko tveganje za pluralizem in izobraževalno pravičnost.