Pozor: narašča tveganje za izgorelost! Kako se zdaj zaščititi!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ugotovite, kako hud stres na delovnem mestu lahko povzroči izgorelost in kateri ukrepi lahko pomagajo pri boju proti zdravstvenim tveganjem.

Pozor: narašča tveganje za izgorelost! Kako se zdaj zaščititi!

Izgorelost je tema, ki zadnja leta vse bolj prihaja v javnost. To se nanaša na stanje kronične izčrpanosti, ki se pogosto pojavi neopaženo in lahko povzroči resne zdravstvene posledice. Še posebej so ogroženi ljudje, ki so v svojem poklicnem življenju pod velikim pritiskom, kot so menedžerji in strokovnjaki socialnih poklicev. Te skupine ljudi se pogosto spopadajo s stalno časovno stisko in veliko delovno obremenitvijo.

Nedavni statistični podatki kažejo zaskrbljujoč porast primerov izgorelosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se je število obolelih po vsem svetu v zadnjih desetih letih podvojilo. Ocenjuje se, da v Nemčiji za to boleznijo trpi pet do sedem odstotkov odraslih. Kako nastanejo simptomi izgorelosti in kako jih pravočasno prepoznati?

Razvoj in prepoznavanje izgorelosti

Sindrom izgorelosti se razvija postopoma in ne čez noč. Prizadeti pogosto ignorirajo prve znake in kljub vse večji utrujenosti in fizičnim težavam nadaljujejo z delom. To lahko privede do začaranega kroga, v katerem postanejo fizični in psihični simptomi hujši. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice AOK imajo ljudje z izgorelostjo večje tveganje za razvoj drugih duševnih bolezni, kot so depresija ali anksiozne motnje.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2022 izgorelost uradno priznala kot samostojno bolezen. Glavni sprožilec se pogosto nahaja v poklicnem okolju. Pomembno vlogo pa igrajo tudi osebni dejavniki stresa. Tipični simptomi izgorelosti so vztrajna izčrpanost, odtujenost od lastnega dela in zmanjšana storilnost. Te simptome je mogoče povzeti na naslednji način:

  1. Gefühl der Erschöpfung und Müdigkeit: Betroffene fühlen sich oft energielos und leiden unter Schlafstörungen oder anderen körperlichen Beschwerden.
  2. Entfremdung von der eigenen Tätigkeit: Die anfängliche Begeisterung für die Arbeit schwindet, und negative Emotionen gegenüber beruflichen Aufgaben werden stärker.
  3. Verringerte Leistungsfähigkeit: Schwierigkeiten bei der Konzentration sind häufig, und gewohnte Aufgaben stellen eine enorme Herausforderung dar.

Če ugotovite, da imate omenjene simptome, je pomembno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom. Specialist ne more le oceniti simptomov, temveč tudi predlagati individualno terapijo. Možni pristopi zdravljenja vključujejo ukrepe vedenjske terapije in analizo dejavnikov, ki povzročajo stres v delovnem okolju.

Spremembe v delovnem okolju so lahko tudi koristne. Podpora sodelavcem ali prilagajanje delovnih pogojev so koraki, ki lahko zmanjšajo pritisk. Psihološko svetovanje lahko pomaga prepoznati vzroke za prevelike zahteve in razviti pristope za učinkovito obvladovanje. Te dragocene informacije je posredovala dr. Brunna Tuschen-Caffier, profesorica klinične psihologije na Univerzi v Freiburgu, ki jih je delila v intervjuju. Poudarja, kako pomembno je premisliti o lastnem stresu in po potrebi poiskati pomoč.

Obravnava tako resne teme je zato nujna za informiranje o nevarnostih izgorelosti ter pravočasno ukrepanje za preprečevanje in zdravljenje. Prizadeti morajo vedeti, da niso sami in da lahko dobijo pomoč. Za več informacij in podporo se lahko obrnete na posebne zdravstvene portale, kot je npr www.fr.de. Ti ponujajo številne vire za boljše obravnavo teme izgorelosti.