FPÖ opozarja: Videonadzor mora varovati svobodo državljanov!

FPÖ opozarja: Videonadzor mora varovati svobodo državljanov!

Tiskovni predstavnik FPÖ za notranje zadeve, NAbg. mag. Gernot Darmann, je kritično komentiral prizadevanja notranjega ministra Karnerja za videonadzor. Medtem ko FPÖ na splošno podpira videonadzor, Darmann opozarja na možne totalitarne razmere, ki bi lahko izhajale iz tega. Poudarja, da videonadzora ne bi smeli uporabljati povsod, temveč posebej na tako imenovanih "kriminalnih točkah". Darmann vidi smisel v uporabi te tehnologije le v posebnih situacijah, na primer za podporo policiji pri iskanju.

"Pomembno je, da se ohranijo osnovne pravice in svoboščine nevpletenih mimoidočih," je dejal Darmann in kritiziral, da se za državljani ne sme vohuniti brez razloga. To stališče podpirajo tudi razprave o videonadzoru v Nemčiji, kjer na tisoče in tisoče kamer snema vedenje milijonov ljudi. V Nemčiji videonadzor pogosto uporabljajo mesta, javna prevozna podjetja, podjetja in posamezniki za zaščito ljudi in lastnine ter za preprečevanje in pregon kaznivih dejanj, kot pojasnjuje [bfdi].

Ciljno spremljanje in pravna podlaga

Darmann prav tako vidi uporabo videonadzora kot del "varnostnega paketa", ki je bil uveden pod ministrom za notranje zadeve FPÖ Herbertom Kicklom in ÖVP. Osrednji element paketa je postopek »hitre zamrznitve«, ki omogoča uradno uporabo podatkov videonadzora. FPÖ prav tako poziva k večji prisotnosti policije in ničelni črti za priseljevanje, da bi odpravili varnostne težave, ki so med drugim nastale zaradi rezov v izvršilni veji oblasti in nenadzorovanega množičnega priseljevanja.

Po drugi strani pa videonadzor predstavlja poseg v temeljno pravico do informacijske samoodločbe, ki je jasna v Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR). V Nemčiji veljajo strogi predpisi, ki zagotavljajo, da imajo takšni ukrepi pravni okvir in niso samovoljni. Algoritemske tehnologije za prepoznavanje obraza, od katerih so bile nekatere preizkušene v pilotnih projektih, sprožajo tudi etična vprašanja, saj lahko povzročijo neutemeljene ukrepe, kot so aretacije, in lahko povečajo družbene neenakosti.

Mednarodne primerjave in strateške razlike

Študija o videonadzoru kaže izjemne razlike v gostoti kamer po vsem svetu. Medtem ko ima Dubaj največjo gostoto z več kot 8500 kamerami na km², ima München samo 32 kamer na km². London pa ima okoli milijon javnih kamer, ki jih uporablja skoraj izključno za boj proti kriminalu, terorizmu in nadzor prometa. Vendar pa zagovorniki varstva podatkov opozarjajo na možne posege v zasebnost v vsakem od teh primerov, razprava o razširitvi videonadzora v Nemčiji pa se pogosto osredotoča na zelo obiskane ali kriminalno prežete kraje.

V Nemčiji je javno mnenje razdeljeno. Zagovorniki trdijo, da lahko videonadzor poveča stopnjo reševanja kaznivih dejanj, medtem ko kritiki opozarjajo na možne omejitve državljanskih svoboščin. Študije kažejo, da lahko videonadzor vpliva na vedenje ljudi, kar ima zastrašujoč učinek, ko se državljani vedejo skladno, da bi se izognili morebitnim slabostim, kot omenja [all-about-security].

Uporaba tehnologij videonadzora je še naprej sporna, pri čemer je ravnotežje med varnostjo in zaščito podatkov v ospredju bolj kot kdaj koli prej.