Varstvo podnebja v nevarnosti? Strokovnjaki svarijo pred rekonstrukcijo vlade!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

COP16 se je v Caliju končal brez izida. Na Dunaju razpravljajo o zakonu o renaturaciji in prihodnosti okoljske politike.

Varstvo podnebja v nevarnosti? Strokovnjaki svarijo pred rekonstrukcijo vlade!

Konvencionalne politike varstva biotske raznovrstnosti so sredi svetovne krize pod pritiskom. Lansko jesen se je COP16 v Kolumbiji končal kaotično in brez oprijemljivih rezultatov. Štiri mesece kasneje se predstavniki iz približno 200 držav zberejo v Rimu, da naredijo nov poskus. V Avstriji je politična razprava o bistvenem "zakonu o renaturaciji" EU postala bolj vroča. Da ministrice za varstvo podnebja Leonore Gewessler (Zeleni) je bil ključen za odobritev zaščite biotske raznovrstnosti, ki je hkrati povzročila omahovanje turkizno-zelene zvezne vlade Majhen časopis poročali.

Pojavljajo se pomisleki glede prihodnjih odgovornosti prihodnje avstrijske vlade, ki naj bi jo sestavljale ÖVP, SPÖ in NEOS. Številni strokovnjaki se sprašujejo, ali lahko ministrstvo za kmetijstvo, od katerega se pričakuje, da bo prevzelo odgovornost za okoljske in ohranitvene programe, učinkovito obravnava kritična vprašanja, kot je sedanja kriza biotske raznovrstnosti. Med naravovarstvom in kmetijstvom ni soglasja, kar otežuje sodelovanje. Po besedah ​​Yvone Asbäck, koordinatorke Sveta za biotsko raznovrstnost, je ključnega pomena, da se začeti ukrepi nadaljujejo pod novimi političnimi odgovornostmi, da se vzpostavi delujoča mreža naravovarstvenih območij.

Nacionalna strategija biotske raznovrstnosti

Potreba po učinkoviti Nacionalni strategiji biotske raznovrstnosti (NBS 2030) je jasna. V letu 2023 se je začel proces javnega posvetovanja za pripravo novega osnutka NBS, ki daje vsem državljanom in relevantnim deležnikom možnost, da podajo svoja mnenja in predloge. Posebej izjemen je bil velik interes: v anketi je sodelovalo več kot 2000 ljudi, oddanih pa je bilo skoraj 1000 komentarjev. Področje delovanja, ki je bilo deležno največ pozornosti, je bila kmetijska krajina, sledila sta zavarovana območja in urbana krajina. Te povratne informacije so bile vključene v prvi osnutek kataloga ukrepov, ki se osredotoča na uresničitev ciljev do leta 2030, piše v poročilu. Zvezna agencija za varstvo narave (BfN).

Za ustrezno premagovanje izzivov krize biotske raznovrstnosti je potrebna močna družbena zavest. Le s skupnimi prizadevanji in aktivno podporo vseh deležnikov je mogoče doseči preobrat pri varovanju biološke raznovrstnosti. Pritisk na odločevalce narašča.