Alarm za zaščito podnebja: vladni program prejel slabo poročilo!

Alarm za zaščito podnebja: vladni program prejel slabo poročilo!

Trenutni klimatski pregled vladnega programa koalicije treh strank ÖVP, SPÖ in Neosa je mešan do slab. Po podatkih WWF je bilo od 21 pregledanih področij 12 ocenjenih kot šibkih in nepopolnih, 7 pa kot očitno negativnih. Potencialni napredek je bil ugotovljen le na dveh področjih. Podnebni predstavnik WWF Reinhard Uhrig kritizira pomanjkanje konkretnih ciljev, urnikov in proračunov. To vodi do podnebju škodljivih vrzeli in protislovij v koalicijskem paktu.

Objava poročila prihaja v času, ko EU vse bolj pritiska na svoje države članice, da dosežejo podnebne cilje do leta 2030. Po navedbah Zvezne agencije za okolje EU izvaja celovito politiko varstva podnebja, ki temelji na zmanjševanju dejavnosti, ki škodijo okolju in podnebju. Mednarodni okvirni pogoji, kot sta Okvirna konvencija ZN in Pariški sporazum, so ključni.

Kritike in zahteve

WWF poziva k doslednim podnebnim varstvenim ukrepom za Avstrijo kot poslovno lokacijo in varna delovna mesta. Obstajajo pozitivne povratne informacije o novem poskusu zakona o varstvu podnebja in ohranjanju cilja postati podnebno nevtralen do leta 2040. Vendar pa so kritizirane slepe pege pri varčevanju z energijo in zamuda pri zmanjševanju okolju škodljivih subvencij. Poleg tega se širitev avtocest in hitrih cest ocenjuje kot problematična.

Pomanjkanje jasnosti glede uresničevanja ciljev EU do leta 2030 v vladnem programu bi lahko povzročilo zagroženo izplačilo odškodnin v višini milijard, če ne bo preobrata. WWF poleg hitrega zmanjšanja škodljivih subvencij med drugim priporoča podnebju prijazen paket prenove stavb in večjo zaščito biotske raznovrstnosti.

Primerjava z Nemčijo

V nasprotju z Avstrijo je Nemčija julija 2024 uveljavila nov zakon o varstvu podnebja. Ta želi zmanjšati emisije toplogrednih plinov na nič do leta 2045. Zvezna vlada je okrepila neodvisni strokovni svet za podnebna vprašanja, da bi lahko bolj proaktivno in učinkovito delovala v politiki varstva podnebja. Cilj je do leta 2030 zmanjšati toplogredne pline za 65 % v primerjavi z letom 1990, kar je že povzročilo zmanjšanje za več kot 10 % leta 2023.

V okviru podnebne politike EU so države članice dolžne pripraviti nacionalne energetske in podnebne načrte. Ti naj bi pomagali konkretizirati zmanjšanje emisij in spodbujanje obnovljivih virov energije. EU si sama prizadeva za nevtralnost toplogrednih plinov do leta 2050 in je sprejela strategijo rasti za doseganje podnebnih ciljev z zelenim dogovorom.

Da bi bili dolgoročno uspešni, strokovnjaki poudarjajo, da je treba ustvariti družbeno sprejemljivost energetskega prehoda. Kako se bo avstrijska vlada odzvala na trenutne izzive in ali bo prišlo do spremembe podnebne politike, bomo še videli. Napredek v Nemčiji bi lahko služil kot spodbuda za odločne ukrepe tudi v Avstriji.