Teroristični načrti v zaporu: Graški ujetnik deset let dodatka!

Teroristični načrti v zaporu: Graški ujetnik deset let dodatka!

V senzacionalnem sodnem procesu so 25-letnega jetnika iz zapora Graz-Karlau obsodili še na deset let zapora. Moški, ki zaradi podpore dunajskemu napadalcu že prestaja 20-letno zaporno kazen, je v pogovorih s sojetniki izražal načrte za izvedbo terorističnih napadov. Kljub trditvi, da so bile besede izrečene v šali, sodba ni bila v njegovo korist. Sodišče ni verjelo pričanju paznika v zaporu, ki je preslišal pripombe jetnika.

Kot poroča Krone, je obsojenec v pogovoru opisal, da bi nastal kaos, če bi v Gradcu hkrati delovalo 50 oboroženih ljudi. Govoril je o tem, kako bi postavil bombe in nosil eksplozivni jopič. Med pogajanji je pripornik nakazal, da bi raje umrl, kot da bi ga mučili v priporu. Sodba je bila izrečena v ponedeljek, a še ni pravnomočna, moški pa je po razglasitvi zaprosil za tri dni mirovanja.

Ozadje obsodbe

Nova obsodba je poleg obtožbe grožnje usmerjena tudi proti oblikovanju teroristične združbe in hudodelske združbe. Jetnik je dunajskega napadalca v preteklosti že podpiral z orožjem, zaradi česar je bil prvotno obsojen na zapor. Obtoženi ujetnik z egiptovskimi koreninami ne govori le o eksplicitnih načrtih napada, ampak se znova izkazuje kot potencialno nevaren in ideološko radikaliziran.

Duševno zdravje zaprtih oseb se je izkazalo za vse bolj pereč problem. Po bpb veliko zapornikov trpi za različnimi psihološkimi motnjami, vključno z depresijo in osebnostnimi motnjami. To še posebej velja za radikalizirane kriminalce, pri katerih ima lahko do 70 % psihološke težave.

Ukvarjanje z radikaliziranimi zaporniki

Ravnanje z zaporniki, obsojenimi zaradi ekstremističnih zločinov, predstavlja posebne izzive za pravosodje. Zaporniki pogosto doživljajo krize smisla, zaradi česar so lahko bolj dovzetni za ekstremistične ideologije. Zunanji strokovnjaki delajo na projektih deradikalizacije, psihoterapevtsko oskrbo v zaporih pa je treba še okrepiti. Večina zaprtih moških, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, trpi zaradi različnih duševnih težav, ki bi jih bilo treba obravnavati v ustreznih programih.

Razprava o tem, kako ravnati s temi zaporniki, je ključnega pomena, saj sta uspešna deradikalizacija in podpora duševnemu zdravju lahko ključnega pomena za preprečevanje prihodnjih nasilnih dejanj. Glede na dejstva, ki se razjasnijo v procesu okoli 25-letnega obsojenca, je vprašanje učinkovitih konceptov rehabilitacije še kako aktualno.