Spor o državni himni: Štajerska postaja politično vprašanje simbolike!
V deželnem parlamentu prevladujeta FPÖ in ÖVP, medtem ko opozicija nasprotuje vpisu štajerske himne v ustavo.

Spor o državni himni: Štajerska postaja politično vprašanje simbolike!
Spor o umestitvi štajerske državne himne v državno ustavo je v polnem razmahu. Glasno Majhen časopis Čeprav ima v 48-članskem deželnem parlamentu večino s 17 predstavniki FPÖ in 13 iz ÖVP, to ni dovolj za ustavno spremembo. Na to še posebej kritično gleda opozicija, ki jo sestavljajo SPÖ z 10, Zeleni s 3, NEOS s 3 in KPÖ z 2 poslancema in je očitno proti načrtovanju.
Osrednja točka spora so besedila himne, ki govorijo o Avstro-Ogrski monarhiji in omenjajo reke, ki danes pripadajo Sloveniji. V jasen znak zavračanja je SPÖ na mejnem prehodu Radlpass s Slovenijo organizirala protest, da bi poudarila pomen dobrih odnosov med Slovenijo in Štajersko. Max Lercher iz SPÖ je kritiziral tako FPÖ kot ÖVP zaradi "simbolične politike", ki potencialno ogroža sodelovanje.
Stališča strank
Različne politične stranke so zavzele jasno stališče do tega vprašanja. Medtem ko FPÖ opisuje SPÖ kot del "združene levičarske fronte" in kritizira njihov odnos do himne, Marco Triller iz FPÖ pojasnjuje, da je SPÖ nespoštljiv do domovine. Hannes Schwarz iz SPÖ prav tako izraža ustavne pomisleke glede predvidene določbe.
Zeleni zavračajo tako pogajanja o uveljavitvi himne kot predlagano klavzulo o spolu. Šef NEOS-a Niko Swatek je bil kritičen do simbolne politike in se je zavzel za ključne reforme na področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo. KPÖ se prav tako jasno postavlja proti državni himni in klavzuli o spolu, kar dodatno zaostruje fronte v državnem parlamentu.
Učinki na ustavo
Situacija postavlja vprašanja o vlogi in pomenu državnih ustav. Ti urejajo politično odločanje in varujejo pravice državljanov. Opredeljujejo organizacijo in delovanje zvezne države ter določajo način oblikovanja vlade. Pomembna je tudi delitev oblasti med izvršilno, zakonodajno in sodno vejo oblasti. Kot je Uči se pametneje Kot je bilo pojasnjeno, je mogoče državne ustave spremeniti z ustavnimi spremembami zakonov, pogosto s kvalificirano večino v državnem parlamentu.
Predvsem razmere na Štajerskem kažejo, kako lahko politična simbolika stopi na stranski sedež resnih vprašanj. Ta dinamika bo ključna tako v današnjem političnem okolju kot v smislu prihodnjih reform.