Koroški Zeleni opozarjajo: Kajzerjeva kritika EKČP ogroža temeljne pravice!

Koroški Zeleni opozarjajo: Kajzerjeva kritika EKČP ogroža temeljne pravice!

Državna svetnica in državna predstavnica Zelenih Koroške Olga Voglauer je 4. junija 2025 opozorila na nevarne politične igre, ki se trenutno igrajo okoli Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). V kritični izjavi je izpostavila, da guverner Peter Kaiser postavlja pod vprašaj veljavnost EKČP, kar bi lahko razlagali kot alarmantno in kot priklanjanje desničarskim populističnim silam. Voglauer je poudaril, da je treba v času naraščajočih avtoritarnih teženj v Evropi okrepiti zaščito te konvencije.

EKČP, ki jo je 4. novembra 1950 podpisalo 13 držav članic Sveta Evrope in je začela veljati leta 1953, je ključni instrument za varstvo človekovih pravic v Evropi. Velja za več kot 700 milijonov ljudi v 46 državah in zagotavlja osnovne državljanske in politične pravice. Voglauer je opozoril, da obstoječa konvencija ni prilagodljiv instrument, temveč predstavlja bistveni zaščitni ščit za dostojanstvo in pravice vseh ljudi.

Kritika izjav Petra Kaiserja

Voglauer je zavrnil Kaiserjevo stališče, da je EKČP toga in zastarela. Nenehno prilagajanje s sodno prakso je dokaz ustreznosti in nujnosti konvencije. Nejasnost Kaiserjevih izjav je Voglauer kritiziral kot nevaren politični manever, ki ni v skladu s človekovimi pravicami.

S to kritiko se je strinjala Agnes Prammer, tiskovna predstavnica Zelenih za človekove pravice, trenutni razvoj pa označila za zaskrbljujoč. Poudarila je, da so človekove pravice temelj demokracije, in pozvala k zavezi ÖVP, SPÖ in NEOS, o kateri se ni mogoče pogajati, EKČP. Te zahteve prihajajo v času, ko je EKČP bistvena za zaščito državljanskih svoboščin.

Pomen EKČP in njenih protokolov

EKČP varuje številne temeljne pravice, vključno s prepovedjo mučenja, pravico do svobode in pravico do poštenega sojenja. Poleg tega so dodatne pravice zasidrane v dodatnih protokolih. Prvi dodatni protokol ščiti lastnino, pravico do izobraževanja in pravico do svobodnih volitev. Te pravice niso le teoretične, ampak jih spremljajo neodvisni organi, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Poseben element EKČP je Protokol št. 4, podpisan 16. septembra 1963, ki obravnava pomembne pravice, kot sta prepoved odvzema prostosti zaradi dolgov in prepoved kolektivnega izgona tujcev. Takšne določbe so ključne za varstvo pravic in svoboščin posameznika ter dopolnjujejo temeljna načela konvencije.

Glede na to je še toliko bolj pomembno poudariti pomen EKČP v politični razpravi in ​​zagotoviti, da se nenehni izzivi za človekove pravice ne zlorabljajo kot pretveza za slabitev konvencije. Močna in enotna zavezanost tem pravicam še nikoli ni bila tako pomembna kot danes.

ots.at poroča, da ...

institut-fuer-menschenrechte.de nudi informacije o EKČP in njenem pomenu za pravice državljanov.

bpb.de pojasnjuje specifično vsebino in dodatne protokole, ki dopolnjujejo EKČP.