Mirovni poziv za dan otroka: Otroci v ukrajinski vojni trpijo grozo!
NAbg. Susanne Fürst kritizira ukrepe EU za odpravo trpljenja ukrajinskih otrok in ob mednarodnem dnevu otroka poziva k miru.

Mirovni poziv za dan otroka: Otroci v ukrajinski vojni trpijo grozo!
Na današnji mednarodni dan otroka, 31. maja 2025, komentira NAbg. Susanne Fürst, tiskovna predstavnica FPÖ za zunanjo politiko, nevtralnost in EU, o uničujočih posledicah vojne v Ukrajini na najmlajšo generacijo. Po njenem mnenju hiter konec konflikta ni le v interesu odraslih, ampak predvsem v interesu otrok. Po poročanju ots.at so stari starši, ki so izkusili grozote vojne, situacijo opisali kot še posebej zastrašujočo za otroke.
Fürst tudi ne beži od kritike Evropske unije. Po njenem mnenju ni učinkovitih ukrepov za lajšanje trpljenja otrok v Ukrajini. EU obtožuje, da zlorablja usodo ugrabljenih ukrajinskih otrok za opravičevanje dobave orožja. Zahtevo po izpustitvi teh otrok zavračajo kot populistično, brez zasledovanja resničnih pobud, ki bi lahko pripeljale do konca vojne.
Humanitarna kriza otrok
Za obstoj otrok v Ukrajini je značilna velika negotovost in trpljenje. Deutschlandfunk poroča, da je od začetka vojne umrlo najmanj 579 otrok, več kot 1200 drugih pa je bilo ranjenih. Poleg tega več kot 3,3 milijona otrok potrebuje humanitarno pomoč in mnogi med njimi so izgubili svoje domove in živijo v nenehnem strahu pred svojimi ljubljenimi, ki se borijo na fronti. Duševno zdravje je zelo prizadeto: ocenjuje se, da ima približno 1,5 milijona otrok težave z duševnim zdravjem, kot sta depresija in tesnoba.
Šole igrajo ključno vlogo v trenutni krizi in dostop do izobraževanja je za mnoge otroke izjemno problematičen. Po podatkih UNICEF-a je bilo delno ali popolnoma uničenih 3800 izobraževalnih ustanov, kar pomeni, da okoli pet milijonov otrok in mladostnikov v Ukrajini ne more hoditi v šolo ali pa lahko hodi v šolo le v omejenem obsegu. Inovacije, kot je ustanovitev podzemne šole na postaji podzemne železnice v Harkovu, kažejo na nujno potrebo po zatočiščih za obiskovanje šole med bombardiranjem.
Dolgoročne posledice in podpora
Prekinitev šolanja ima resne posledice za otrokov razvoj in psihično počutje. Plan International poudarja, da so se otroci po vojni in pandemiji COVID-19 srečali s precejšnjimi ovirami pri učenju. Raziskava med mladimi kaže, da je skoraj 20 % vprašanih zamudilo eno do dve leti šolanja, medtem ko otroci na podeželju pogosto za vrstniki zaostajajo štiri do pet let.
Humanitarna kriza ni samo trenutna težava, ampak ima tudi posledice za prihodnost Ukrajine. Plan.ch opozarja, da več kot 12,7 milijona ljudi v Ukrajini potrebuje humanitarno pomoč, vključno s skoraj 2 milijonoma otrok. Izobraževanje, duševno zdravje in zaščita otrok so ključnega pomena za vrnitev v normalno stanje in obnovo države. Individualne humanitarne organizacije si prizadevajo odgovoriti na te potrebe in ponuditi varnejše prostore za učenje ter terapijo in mentorstvo.
Poziv k miru in skupnim prizadevanjem za podporo prizadetim otrokom v Ukrajini postaja vse bolj nujen. Samo s končanjem vojne je mogoče zmanjšati trpljenje otrok in zagotoviti njihovo prihodnost.