Preboj v Belému: tako napreduje podnebna pravičnost!

Preboj v Belému: tako napreduje podnebna pravičnost!

195 držav pogodbenic podnebne konference ZN COP30 je 24. novembra 2025 v Belému sprejelo tako imenovani »belémski paket«. Ta sveženj, ki obsega 29 sklepov, pomeni pomemben prehod od pogajanj k izvajanju Pariškega sporazuma. Z jasnim poudarkom na podnebni pravičnosti, socialni vključenosti in pospeševanju globalnih podnebnih ukrepov se COP30 obravnava kot prelomnica v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Pobuda želi s konkretnimi ukrepi in programi doseči podnebne cilje.

Paket Belém vsebuje številne prelomne odločitve. Zlasti je treba omeniti načrtovano potrojitev financiranja prilagajanja do leta 2035. Poleg tega je bilo sprejetih 59 kazalnikov, da bi bil napredek pri doseganju globalnega cilja prilagajanja merljiv. Kritična je tudi uvedba programa pravičnega prehoda, ki naj bi zagotovil ohranitev socialne pravičnosti in človekovih pravic med globalnim energetskim prehodom. Druga ključna točka je globalna mobilizacija za izvajanje nacionalnih podnebnih načrtov, ki jo je sprožila odločitev Mutirão.

Novi načini podnebnega financiranja

Temeljni del svežnja je preureditev mednarodnega podnebnega financiranja. Zlasti cilj načrta od Bakuja do Beléma je mobilizirati 1,3 bilijona USD letno za varstvo podnebja in prilagajanje. Predstavljena so bila tudi nova orodja, kot sta Global Implementation Accelerator in Belém Mission to 1.5, ki državam pomagajo pri izvajanju njihovih zavez. Ta razvoj je bistvenega pomena za učinkovito soočanje z izzivi podnebnih sprememb.

V tem kontekstu postane jasen pomen pravičnega preoblikovanja, ki ne upošteva le varstva podnebja, temveč tudi socialno pravičnost. Po mnenju Mednarodne organizacije dela (ILO) so podnebne spremembe in degradacija okolja neposredno povezani z izzivi za gospodarsko rast in zaposlovanje. Pravičen prehod zahteva skrbno upravljanje, da se delovna sila opremi z veščinami, potrebnimi za zeleno rast, in zagotovi, da vse skupine izkoristijo prednosti trajnostnega prehoda.

Podnebna pravičnost v središču

Podnebna pravičnost je ključno vprašanje, ki je bilo jasno postavljeno v ospredje na COP30. Zgodovinske neenakosti, kot je različna ranljivost za posledice podnebne krize, lahko opazimo tako med državami kot znotraj družb. Najrevnejše države imajo znatno nižje emisije na prebivalca v primerjavi z bogatimi državami, kot je Nemčija, a nesorazmerno bolj nosijo posledice podnebnih sprememb.

Dogodki, kot je orkan Katrina, kažejo, da marginalizirano prebivalstvo, kot so revnejše afroameriške družine v New Orleansu, nesorazmerno veliko trpi zaradi naravnih nesreč. Glede na to, da podnebne spremembe povečujejo družbene neenakosti in neenakosti med spoloma, gibanje Petki za prihodnost poziva k jasni osredotočenosti na socialno pravičnost pri varovanju podnebja.

COP30 je naredil odločilen korak k pravičnejši in bolj trajnostni prihodnosti. Kljub tem pozitivnim premikom pa ostaja skepticizem glede izpolnjevanja finančnih zavez in hitrega izvajanja novih programov. Naslednja leta bodo ključna za ugotavljanje, ali bo obljubljene ukrepe dejansko mogoče izvesti in ali je prehod v podnebju prijazno in vključujočo družbo uspešen.

Za več podrobnosti o dogodkih in njihovem pomenu si lahko preberete poročila iz ECONEWS, the Mednarodna organizacija dela in Zvezna agencija za državljansko izobraževanje obisk.