Stockholm začenja mega projekt: odpraviti 800.000 ton CO₂ na leto!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Stockholm Exergi vlaga 13 milijard SEK v obrat za zajemanje CO₂; Gradnja se bo začela leta 2025, zagon leta 2028 za dosego podnebnih ciljev.

Stockholm začenja mega projekt: odpraviti 800.000 ton CO₂ na leto!

27. marca 2025 je Stockholm Exergi napovedal gradnjo enega največjih objektov za zajemanje in shranjevanje biogenega ogljikovega dioksida. Znesek naložbe v ta pomemben projekt znaša 13 milijard SEK. Gradnja se bo začela takoj, objekt pa bo predvidoma začel delovati leta 2028. Letno je načrtovano zajemanje in shranjevanje do 800.000 ton CO₂, kar bi lahko pomembno prispevalo k boju proti podnebnim spremembam.

Lokacija nove tovarne je v energetskem pristanišču blizu termoelektrarne Värtaverket v Stockholmu. Ta strateška odločitev je bila motivirana z javno podporo in nakupom negativnih ogljičnih kreditov. Stockholm Exergi je izbral partnerja Northern Lights za transport in shranjevanje CO₂, da zagotovi učinkovitost in varnost projekta.

Tehnologija in trajnost

Tehnologija, ki se uporablja za zajemanje CO₂, ima svoje korenine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je bila nadalje razvita s testnim obratom, ki deluje od leta 2019. Zajeti CO₂ je trajno shranjen in mineraliziran v kamnini pod morskim dnom. Ta korak je ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev in neto ničelnih emisij.

Termoelektrarna Värtaverket, ki že deluje, proizvaja trajnostno toploto in električno energijo iz gozdnih in žagarskih odpadkov ter oskrbuje s toploto več kot 800.000 ljudi v Stockholmu, podpira pa jo 3000 kilometrov dolgo omrežje daljinskega ogrevanja. Ta infrastruktura dokazuje obstoječo zavezanost družbe Stockholm Exergi trajnostnim energetskim rešitvam, ki jo sponzorirata mesto Stockholm in konzorcij evropskih pokojninskih skladov.

Mednarodne perspektive in vloga CCS

Razvoj in uvedba tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS) sta velikega pomena ne le na Švedskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Po poročilu Wirtschaftsdiensta postaja CCS čedalje bolj sprejet, zlasti v EU, kjer je priznan kot nujno orodje za zmanjšanje emisij. Vprašanje "težkih in neizogibnih emisij" ima osrednjo vlogo, saj so za uspešno izvajanje CCS potrebne natančne definicije teh pojmov.

Številni mednarodni projekti CCS so že aktivni, vključno s prvim projektom na Norveškem (Sleipner od leta 1996) in drugimi v državah, kot so ZDA, Kanada, Brazilija, Kitajska in Savdska Arabija. Globalni inštitut CCS je leta 2023 poročal o skupno 41 delujočih projektih, ki so zajeli približno 49 milijonov ton CO₂.

Vendar pa je hkrati opozorjeno, da širitev infrastrukture za transport in shranjevanje CO₂ morda ne bo izpolnjevala zahtev, kar mora mednarodna skupnost skrbno pretehtati. V Nemčiji je bil v preteklosti poudarek na urejanju CCS, komercialna uporaba pa je bila prepovedana od leta 2012 do nedavnega. Te omejitve bi lahko ogrozile napredek pri doseganju podnebnih ciljev, saj CCS vse bolj velja za del celovite strategije podnebnih sprememb.

Na splošno se zajemanje in shranjevanje CO₂ obravnava kot nujen, a omejen prispevek k varstvu podnebja. Ključnega pomena je, da si še naprej prizadevamo za konvencionalne podnebne ukrepe in CCS obravnavamo kot del celostnega pristopa. Preglednost in jasnost glede opredelitve in izvajanja emisij, ki se jim je težko izogniti, sta pomembni tudi za prihodnji uspeh globalne podnebne politike.