Kritika porabe EU sredstev: Preprečevanje gozdnih požarov ostaja šibko!

Kritika porabe EU sredstev: Preprečevanje gozdnih požarov ostaja šibko!

Evropsko računsko sodišče je v nedavnem posebnem poročilu kritiziralo neustrezno uporabo pomoči EU za boj proti gozdnim požarom. Ti ukrepi so se povečali zlasti kot del sklada za okrevanje od korone (ARF), pri čemer se je v zadnjih letih povečala poraba za preventivno gašenje gozdnih požarov. V analizi so bile vzorčene članice, kot so Grčija, Španija, Poljska in Portugalska. Majhen časopis poroča, da se je zlasti na Portugalskem delež porabe za preventivne ukrepe povečal z 20 % leta 2017 na 61 % leta 2022.

Težava pa ostaja v dejstvu, da manjkajo centralni podatki o višini financiranja. Poročilo poudarja, da ni enotne strategije za boj proti gozdnim požarom, kar bistveno omejuje učinkovitost ukrepov. Poleg tega se večja osredotočenost na strategije preprečevanja, kot je ustvarjanje protipožarnih pregrad in zamenjava lahko vnetljive vegetacije, šteje za pozitivno ORF.

Izzivi preprečevanja gozdnih požarov

V številnih prizadetih regijah, kot je Galicija v Španiji, se od leta 2018 večina sredstev porabi za preventivne ukrepe. Druga kritična točka poročila je, da so podnebne spremembe znatno povečale nevarnost gozdnih požarov, medtem ko je glavni vzrok požarov pogosto človeška dejavnost. Gozdni požari v EU v zadnjih letih niso le pogostejši, temveč tudi intenzivnejši. Med letoma 2021 in 2024 je bilo v povprečju letno 1900 gozdnih požarov, kar je trikrat več kot v obdobju od 2006 do 2010, povprečno pa je zgorelo več kot 5250 kvadratnih kilometrov gozdnih površin. Majhen časopis.
Po poročilu Evropskega računskega sodišča je seznam območij, ki jim grozijo gozdni požari v Grčiji, star več kot 45 let, kar močno postavlja pod vprašaj ustreznost in pravočasnost ukrepov.

Poleg tega sredstva EU tečejo v regije, kjer se uporabljajo zastareli zemljevidi nevarnosti, kar vodi na primer do poplavljenih območij na Portugalskem. Ti izzivi kažejo, da primanjkuje usklajenega spremljanja uporabljenih ukrepov in boljšega načrtovanja prihodnjih preventivnih ukrepov.

Dolgoročne strategije in rešitve

Evropska komisija pripravlja novo gozdarsko strategijo, ki je bila že napovedana v okviru Evropskega zelenega dogovora 2021. Ta strategija je namenjena spodbujanju pogozdovanja in ohranjanja gozdov v Evropi. Podnebne spremembe niso samo izziv za preprečevanje gozdnih požarov, ampak tudi poslabšujejo težave, kot so suše in napadi podlubnikov. Zato so za povečanje odpornosti gozdov na požare potrebna tudi nova načela upravljanja Komisija EU.

EASAC opozarja, da bi lahko bila verjetnost intenzivnih gozdnih požarov do leta 2100 dvakrat večja. Da bi preprečili ta razvoj, strokovnjaki poudarjajo potrebo po več kot le krčenju gozdov in gradnji koridorjev. Preprečevanje mora vključevati tudi zaščito podnebja in renaturacijo, da preprečimo nepopravljivo škodo.