Učitelji v Avstriji: 51 dni brez plačila in vse večji stres!

Učitelji v Avstriji: 51 dni brez plačila in vse večji stres!

Nedavna raziskava “GoStudent” kaže, da učitelji v Avstriji delajo neplačano povprečno 51 dni. Ta zaskrbljujoča ugotovitev poudarja pomembne izzive, s katerimi se vsakodnevno srečujejo številni učitelji, saj zaradi pomanjkanja osebja delajo dlje. Glede na študijo več kot 66 % anketiranih poroča, da se njihova delovna obremenitev zaradi odsotnosti sodelavcev močno poveča. Učitelji delajo tudi med počitnicami, ki niso popolnoma proste, in v tem času vložijo več kot 130 ur v načrtovanje pouka in popravke. Učitelji naj bi med poukom delali povprečno 12 ur nadur na teden, večina teh nadur pa gre za načrtovanje pouka, pripravo gradiva in popravke.

Študija temelji na obsežni anketi in analizi porabe časa ter vključuje 252 učiteljev iz Združenega kraljestva, Avstrije, Nemčije, Italije in Španije. V analizo so bili vključeni udeleženci vseh šolskih stopenj, zaradi česar so rezultati še toliko pomembnejši. Presenetljivo je, da več kot dve tretjini vprašanih pravi, da ima dolg delovni čas negativen vpliv na njihovo duševno zdravje. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da več kot 50 % učiteljev zahteva finančno pomoč od vlade, saj 72 % vprašanih meni, da se za nadomestilo nadur naredi premalo.

Stres v učiteljskem poklicu

Drugi vidik, ki obremenjuje delovne razmere učiteljev, je napačna javna percepcija učiteljskega poklica kot dela s krajšim delovnim časom. Mnogi učitelji imajo skupno delovno mesto, ki vključuje poučevanje v šoli ter pripravljalno in nadaljevalno delo. V Nemčiji, kjer po statistiki učitelji opravijo veliko pedagoških ur v primerjavi s tistimi v EU, ukvarjanje z nemotiviranimi in nediscipliniranimi učenci ter visoka raven hrupa v razredu povzročata dodaten stres. To je podkrepljeno z dejstvom, da učitelji pogosto ne morejo najti jasne ločitve med poklicnim in zasebnim življenjem. Petnajst odstotkov učiteljev tudi meni, da je njihovo delo bolj stresno zaradi dodatnih nalog in administrativnih nalog.

Korona pandemija razmer ni izboljšala; Zaprtje šol in neustrezne digitalne možnosti so povzročile povečanje delovne obremenitve in stresa. Študije kažejo, da se približno vsak tretji učitelj počuti preobremenjenega. Pomen zdravja učiteljev je že dolgo priznan, zato je razvoj preventivnih ukrepov in tehnik za spopadanje s stresom nujno potreben.

Ukrepi za krepitev zdravja

Da bi se soočili z izzivi učiteljskega poklica, različne zvezne dežele vzpostavljajo programe promocije zdravja. V Baden-Württembergu obstajajo posebne ponudbe za promocijo zdravja, Bavarska pa želi izboljšati zadovoljstvo pri delu s programom »LehrKraftStärken«. Berlin in Brandenburg se zanašata na strukturirano vodenje zdravja z analizo začetne zdravstvene situacije. Ti programi pogosto vključujejo tudi coaching in usposabljanje za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja.

Raziskovalka izobraževanja Bärbel Wesselborg raziskuje dejavnike, ki povzročajo stres med učitelji. Njene raziskave so že vodile do novih spoznanj o dejavnikih stresa in odpornosti v pedagoškem poklicu, ki so lahko ključni za razvoj pozitivnih sprememb. Potreba po obravnavanju zdravja učiteljev kot sestavnega dela šolskega vsakdana in spodbujanju kulture povratnih informacij za zmanjšanje stresa in krepitev zdravja učiteljev postaja vse večja.