Poudarek na mladoletniškem kriminalu: Ali Avstrija potrebuje nov sistem?
Tožilci in mladinski strokovnjaki v Avstriji razpravljajo o kazenski odgovornosti in posegih v mladoletniško kriminaliteto.
Poudarek na mladoletniškem kriminalu: Ali Avstrija potrebuje nov sistem?
V eksplozivni izmenjavi na srečanju porote v Innsbrucku se je znova odprla razprava o kazenski odgovornosti mladih. Državni tožilec Hansjörg Mayr je izrazil zaskrbljenost, da državne institucije pogosto delujejo pasivno in ne morejo pravočasno posredovati, ko otroci postanejo prestopniki. Pojasnil je, da obstoječi zakoni v Avstriji lahko samo priporočajo vzgojne ukrepe, ne morejo pa jih zapovedovati, kar vodi v neustrezen odziv na mladoletniško kriminaliteto. Statistični podatki kažejo, da čeprav mladoletniška kriminaliteta upada, je treba odziv nanjo prilagoditi. Mayr je zagovarjal močne dnevne strukture in zaščitne ukrepe, podobne tistim v Švici, kjer kazenska odgovornost velja od desetega leta dalje, poudarek pa je na zaščiti in izobraževanju. Opazovalec je poročal.
V Švici imajo mladi, ki postanejo delinkventi, možnost ne samo biti kaznovani, ampak tudi podpreti z različnimi intervencijami. Tam lahko zaprti in odprti objekti namesto zaporov zasledujejo cilj rehabilitacije mladih skozi stabilnost in strukturo. Kritiki, med katerimi je tudi Patrik Killer, zagovornik mladih v Švici, dvomijo o pomanjkanju prožnosti avstrijske zakonodaje in poudarjajo potrebo po oblikovanju predpisov, ki bodo omogočali, da bodo mladi za dalj časa vzeli iz običajnega okolja, da bi rešili svoje težave. Tudi tiste pri ORF Tirolska Izpostavljeno je bilo izraženo stališče, da imajo družina in družbeni mediji morbiden vpliv na otroke, kar je dodatno spodbudilo razpravo o otroškem prestopništvu in ustreznosti odzivov nanj.
Kazni za mlade prestopnike
Osrednja točka trenutne razprave je tudi pravni okvir za kaznovanje krivdno ravnajočih mladih. V Švici so za mlade določene različne kazni, ki se odmerijo glede na starost in težo kaznivega dejanja. Zakon dovoljuje, da se v nekaterih primerih ne kaznuje, če so posledice kaznivega dejanja resne za mladostnike same. Poudarek je na vzgoji – poleg opominov in družbenokoristnega dela se lahko odredijo ukrepi, kot so osebni dosežki, ki naj bi pozitivno vplivali na mladostnikovo socialno vedenje. Mlajšim od 15 let so v primeru kršitev večinoma prihranjene stroge kazni, medtem ko lahko v hujših primerih od 15. leta mladinsko sodišče odredi tudi zaporno kazen do štirih let, kar je vidik, ki je v kontekstu avstrijskega pravnega položaja kritično pod vprašajem.