Niki Glattauer napoveduje pomoč pri samomoru: Močno slovo

Niki Glattauer napoveduje pomoč pri samomoru: Močno slovo

Niki Glattauer, 66-letna dunajska pisateljica, učiteljica in novinarka, načrtuje pomoč pri samomoru 4. septembra. Boluje za rakom žolčevodov, neozdravljivo obliko bolezni, ki so mu jo diagnosticirali pred nekaj tedni. Glattauer je znan po svojih tedenskih kolumnah o izobraževalnih temah, ki jih piše od leta 2019 Danes piše. V osebnem intervjuju, ki služi kot dediščina in budnica, je izrazil, da ne želi živeti za nobeno ceno in da svojo smrt vidi kot priložnost, da problematiko pomoči pri samomoru izpostavi javnosti. To obliko evtanazije so v Avstriji legalizirali že leta 2022, če so izpolnjeni določeni pogoji, kot so neozdravljive bolezni in neznosno trpljenje.

Glattauer je v svojih pripombah ostro kritiziral avstrijski zdravstveni sistem. Sam sebe opisuje kot "lesenega pacienta" in kritizira razmere v preobremenjenih bolnišnicah ter pomanjkanje usposobljenega negovalnega osebja. Posebej poudarja težave dvorazrednosti medicine, pri čemer ugotavlja, da številni zdravstveni delavci pogosto nimajo zadostnega znanja nemščine. Po mnenju Glattauerja to stanje vodi v neustrezno oskrbo bolnikov, ki potrebujejo jasno komunikacijo.

Zavestno slovo

Za Glattauerja bližajoča se smrt ni razlog za žalost, temveč korak k samoodločnemu koncu. Želel bi podrobneje osvetliti temo pomoči pri samomoru v Avstriji in opozoriti na izzive, s katerimi se soočajo neozdravljivo bolni ljudje. »Rak ni sovražnik, nočem se boriti proti njemu,« pojasni in bolezen vidi kot del svojega življenja. Glattauer namerava umreti 4. septembra zjutraj v prijetni družbi in si želi, da bi ostal v spominu kot zabaven in iskren človek.

Pomoč pri samomoru je v Avstriji dovoljena od 1. januarja 2022, vendar pod strogimi pogoji. Zakonski pogoji določajo, da morajo biti prizadeti neozdravljivo ali resno kronično bolni. Preden jo lahko izvedemo, sta potrebna vsaj dva posveta z zdravniki, od tega mora biti eden specialist paliativne oskrbe. Po potrditvi zdravstvenih okoliščin sledi dvanajsttedenska čakalna doba, ki je namenjena spodbujanju bolnika k razmisleku. V akutnih primerih se lahko to obdobje skrajša na dva tedna. Glattauer se je za to pot odločil po tehtnem premisleku in upa, da bo s svojim zgledom spodbudil tudi druge k razmišljanju o samoodločnem umiranju.

Kritika izobraževalnega sistema

Drugi vidik njegove kritike je avstrijski izobraževalni sistem. Glattauer poudarja, da je integracija otrok, ki ne govorijo nemško, zelo neustrezna. Kot učitelj si je vedno prizadeval delati dobro otrokom in svojo dolžnost vidi v reševanju zamer in krivic. Družbeni problemi, ki jih obravnava, se odražajo tudi v njegovih kolumnah in jih je po njegovem mnenju treba nujno obravnavati. Glattauer želi, da se njegove besede slišijo in spodbujajo razmišljanje tudi po njegovi smrti.

Niki Glattauer s temi besedami in svojo prihajajočo odločitvijo ne poudarja le nujnosti reforme zdravstvenega in izobraževalnega sistema, temveč tudi pomen samostojnega življenja – do konca.

Za več informacij o postopkih samomorilne pomoči in statističnih podatkih obiščite Danes.