Dunajska klinika za odvisnosti na razpotju: negotova prihodnost po prodaji

Dunajska klinika za odvisnosti na razpotju: negotova prihodnost po prodaji

V zadnjih mesecih je dunajski Inštitut Antona Prokscha, ena najbolj priznanih evropskih klinik za zdravljenje odvisnosti, polnila naslovnice časopisov. Inštitut se od septembrske prenove, ki jo je spremljala pestra ponudba terapij, sooča z negotova prihodnost: zdravstveni izvajalec Vamed namerava inštitut prodati. Na kliniki trenutno zdravijo okoli 250 pacientov, pri čemer se osredotočajo predvsem na odvisnosti od alkohola in drugih odvisnosti.

Lokacija v Vienna-Liesingu, ki je bila pred kratkim prenovljena, ni le poznana lokalno, ampak ima tudi nacionalni pomen. Vamed ima v lasti 60 odstotkov delnic, 40 odstotkov pa pripada fundaciji Antona Prokscha, ki jo med drugim podpirata mesto Dunaj in Delavska zbornica. V industriji so potekale intenzivne razprave o Vamedovih namerah, da proda inštitut.

Razvoj prodaje

Spomladi se je izvedelo, da želi Vamed inštitut skupaj z 20 drugimi rehabilitacijskimi ustanovami prodati francoski zasebni družbi PAI. Kljub negodovanju javnosti, zlasti nemškega ministra za zdravje Karla Lauterbacha, ki je sklad opisal kot "kobilica", je bila prodaja delno umaknjena. S 1. oktobrom je bilo na PAI prenesenih skupaj 14 ustanov, medtem ko sedem institucij, med njimi Inštitut Antona Prokscha, ni bilo prodanih. Z nedavno prejetim notarskim zapisom so v teku pravni postopki za končno dokončanje prodaje.

Možnost, da bi Fundacija Antona Prokscha sama pridobila delnico Vameda, obstaja, a je še negotova. Mesto Dunaj bi verjetno lahko prevzelo vodstvo in morda kliniko vključilo v Dunajsko zdravstveno združenje. Ta varianta bi lahko pomenila korenite spremembe za kliniko, a prinaša tudi izzive, saj je bil inštitut pod investitorjem, ki kotira na borzi, zdaj pa bi ga lahko kupila med drugim podjetja, ki ne kotirajo na borzi.

Gospodarski izzivi

Inštitut Antona Prokscha je lani predvsem zaradi obnovitvenih del zabeležil 840.000 evrov finančne izgube. Dnevno ceno za bolnike krije socialno zavarovanje, vendar se mora zavod boriti za zadostno zapolnitev postelj. Ohranjanje stabilne stopnje zasedenosti pacientov je ključnega pomena za zagotovitev ekonomske podlage klinike in kakovosti njene ponudbe.

Pritisk na kliniko se je povečal tudi zaradi govoric o možnih kupcih, kot je Vinzenz Group ali drugi akterji iz zdravstvenega sektorja. Čeprav so takšni prevzemi pogosto namenjeni povečanju dobička, zaposleni izražajo zaskrbljenost, da bi to lahko negativno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov. »Včasih smo bili veliko bolj rehabilitacijska ustanova, zdaj pa smo postali veliko bolj bolnišnica,« o spremembi prakse zdravljenja poroča zaposleni.

V tem kontekstu je mestni svetnik za zdravstvo Peter Hacker izrazil pomisleke, da bi se sprememba lastništva lahko osredotočila na dobičkonosnost in ne na dobro počutje bolnikov. Zaposleni se zavzemajo za prevzem s strani mesta oziroma neprofitnih organizacij in zahtevajo, da se ustanove, ki iščejo le kratkoročne dobičke, izločijo s trga zdravstvenih storitev.

Naslednja faza bo ključna za prihodnost Inštituta Antona Prokscha. Vpleteni akterji, tako javni kot zasebni, morajo poiskati rešitev, ki zagotavlja oskrbo pacientov in ustreza interesom zaposlenih. Počakajmo, da vidimo, kako se bodo razmere razvijale in kakšne odločitve bodo sprejete za ohranitev pomembnega dela te klinike za odvisnosti.