Glasbeno potovanje skozi čas: odkrivanje dunajske subkulture v hernali in ottakring
Glasbeno potovanje skozi čas: odkrivanje dunajske subkulture v hernali in ottakring
V osrčju hernalov zaživi fascinantna zgodba o zacvetenju punk pojava. Gerald Hollerer, navdušeni zbiratelj plošč in glasbeni živec, s strastjo pripoveduje s strastjo, ko je v okrožju pulziral in ustvarjalna svoboda navdihnila mladino, da se izražajo in upirajo. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se v mirni gostilni, imenovani "Lindengarten", številni lokalni glasbeniki in panki zbrali, da bi nadaljevali svojo strast do glasbe in organizirali koncerte.
Leto 1980 je bilo v tem nepričakovanem prizorišču mejnik. A-Gen 53, eden prvih ženskih punk bendov na Dunaju, se je pojavil in pustil trajen vtis. Skupina, katere ime je simbolično stalo za vaginalno supozitorij, je spremenilo način dojemanja glasbe in subkulture. "Pravkar so vrgli barvite kapsule v občinstvo," se spominja Hollerer in z nasmehom doda: "Ljudje so mislili, da so sladkor."
ustvarjalna svoboda v hernali
Ta anekdota ne daje samo vpogleda v ustvarjalnost in humor časa, ampak tudi kaže, kako je gibanje punk na Dunaju pridobilo moč. Hollerer namerava deliti te zgodbe, saj vodi manjše skupine po ulicah okrožja, ki so bile nekoč ozadje za številna kulturna gibanja.
"Vsak kotiček v Hernalu ima svojo zgodbo," razlaga z nalezljivim navdušenjem. Povezava med starimi gostilni in sodobnimi glasbenimi lokacijami, ki oblikujejo okrožje danes, postane jasna, ko poslušate zgodbe Hollererja. Odpovedal se je svoji službi na radijski postaji FM4, da bi se v celoti posvetil "pop kulturi", ki tako turiste kot domačine približa malemu te scene.
Zaradi svojih turneje Hollerer ne samo, da znanje o pretekli zgodovini skupine ne povečuje, ampak tudi ozavešča o bogati kulturni dediščini, ki se drse na dunajskem obrobju. Oživitev teh zgodb je pomembna za krepitev kulturne identitete okrožja in spodbujanje dialoga o pomembni vlogi glasbe v mestni zgodovini.
Tako majhno okrožje Hernal postane prizorišče velikega kulturnega donosa. So kraji, kot je "Lindengarten", ki niso služili le kot ozadja za koncerte, ampak tudi kot središča za socialne in ustvarjalne interakcije. Odziv, ki ga ti spomini še danes povzročajo med ljudmi, je živahen znak nenehnega pomena glasbe v našem življenju.
"Rad bi pokazal ljudem, da stoji za vsako noto in vsak videz," Hollerer zaključi z nasmehom. Upati je še treba, da njegov načrt, da bo lokalno kulturo in zgodovino bolj postavil v svetlobo, ne samo vzbuja zanimanje za glasbene korenine Dunaja, ampak tudi navdihuje prihodnje generacije, da so ustvarjalne in na glasbeni sceni najdejo svojo pot.
Kommentare (0)