Dunaj in Rim v stanovanjskem sporu: Beneški paviljon odpira nove perspektive
Avstrijski paviljon na Beneškem bienalu 2023 obravnava stanovanjsko situacijo na Dunaju in v Rimu.
Dunaj in Rim v stanovanjskem sporu: Beneški paviljon odpira nove perspektive
Avstrijski paviljon na Beneškem bienalu 2023 odpira platformo za izmenjavo življenjskih situacij na Dunaju in v Rimu. Pod geslom povabiti drugo državo k razmisleku o sebi želi razstava obravnavati izzive in priložnosti življenja v urbanih prostorih. Ta ideja je nastala po raziskovalnem potovanju v Zürich, kjer so preučevali inovativne stanovanjske projekte, in je potekala v kontekstu geopolitičnega razvoja, ki oblikuje tudi stanovanjske razmere na Dunaju in v Rimu.
Posebej kritično je obravnavana stanovanjska problematika v Rimu, ki je označena kot »izredna situacija« in zgodovinsko sega v leto 1870. Šest projektov v Benetkah, vključno s »Spin Time«, »Porto Fluviale« in »Metropoliz«, govori o boju za pravico do stanovanja. Ti projekti predstavljajo ponovno uporabo neuporabljenih prostorov in ponazarjajo dinamiko sprememb v mestnih stanovanjih.
Arhitekturni koncepti in zgodovinski vpogledi
Paviljon uporablja simetrijo arhitekture Josefa Hoffmanna, da na drugačen način osvetli mesti Dunaj in Rim. Instalacija, ki interpretira bazen, ki ga je načrtoval Hoffmann, z rastlinami, ki varčujejo s podnebjem, združuje estetske in ekološke razsežnosti arhitekture. To se odraža tudi v zgodovini dunajskih stanovanj, ki je predstavljena na podlagi osmih tem, ne da bi sledila strogi kronološki predstavitvi.
V času pred bienalom so potekale obsežne razprave s pionirji, aktivisti in strokovnjaki s področja urbanizma. Ti dialogi so namenjeni ozaveščanju o sodelovanju državljanov na Dunaju in krepitvi civilne družbe. V primerjavi s stanjem na Dunaju se sklicuje na London, kjer je zakon o pravici do nakupa negativno vplival na socialna stanovanja. Nasprotno pa je Dunaj v osemdesetih proaktivno pridobival zemljišča in stanovanjsko produkcijo zasnoval kot del mestne proizvodnje.
Aktualni izzivi in družbena gibanja
Problem cenovno dostopnega bivalnega prostora je rdeča nit skozi celotno razstavo. Organizacija stanovanjske oskrbe v kapitalističnih mestih pogosto vodi v konflikte, kot je mogoče opaziti v številnih mestih v Nemčiji. Obstaja dolga tradicija družbenih gibanj, ki se borijo proti pomanjkanju stanovanj in naraščajočim stroškom najemnin.Te pobude segajo od protestov in stavk najemnikov do skvotov in združenj najemnikov, ki neposredno vplivajo na državno stanovanjsko politiko in spodbujajo rešitve, kot so socialna stanovanja in zaščita najemnikov.
Obenem je jasno, da trenutne izzive neoliberalna stanovanjska politika, privatizacija in deregulacija še zaostrujejo. Ti vidiki niso le lokalno pomembni, temveč so dobili tudi evropske razsežnosti, kar poudarja potrebo po kritičnem pregledu stanovanjske politike. Bienale naj bi torej služil tudi kot prostor za krmarjenje med upravljanjem in pobudami od spodaj navzgor ter za iskanje rešitev.
Vpogled v realnost življenja
Poleg arhitekturne upodobitve so prikazane fotografije umetnika Armina Linkeja, ki dokumentirajo realnost življenja v različnih življenjskih situacijah na Dunaju in v Rimu. Kratki filmi in grafični koncepti poglabljajo obravnavane teme in spodbujajo razpravo. 19. Beneški arhitekturni bienale, ki bo potekal od 10. maja do 23. novembra 2023, torej ne bo le izložba arhitekturnih inovacij, temveč tudi platforma za družbene spremembe in razprave na temo stanovanj.
Če povzamemo, avstrijski paviljon poroča o poglobljeni izmenjavi o stanovanjskih situacijah in ponuja priložnost, da se učimo drug od drugega, zlasti v zvezi z obravnavanjem prostih delovnih mest in organizacijo projektov skupnostnih stanovanj na Dunaju in v Rimu. Razprave in predstavitve v okviru bienala so namenjene podajanju novih pogledov na ta izziv urbanega razvoja.