Nezadovoljstvo med podjetniki: Zuckerlova vlada Avstrijo vodi v kaos!

Nezadovoljstvo med podjetniki: Zuckerlova vlada Avstrijo vodi v kaos!

Nezadovoljstvo avstrijskih podjetnikov z aktualno vlado se povečuje. Kritika je uperjena predvsem proti tako imenovani »sladkonedni« koaliciji, ki jo sestavljajo ÖVP, SPÖ in NEOS. Štajerski podjetnik je z objavo na Facebooku izrazil nezadovoljstvo nad politično motiviranim ravnanjem vlade, ki močno pritiska na podjetnike. Izkazovati morajo stroge evidence o uspešnosti, ustrezno računovodstvo in ustrezna pooblastila, medtem ko politiki pogosto delujejo brez jasnih smernic. To vodi v vedno večjo razdrobljenost zaupanja v politične odločevalce.

Glavne kritike podjetij so še posebej zaskrbljujoče: naraščajoči državni dolg in zapravljanje denarja za vprašljive projekte. V času naraščajoče državne porabe je pomembno opozoriti, da politike pogosto ne prinašajo pričakovanih rezultatov. Tako je na primer ostro kritizirana draga prenova parlamenta, ki naj bi stala več kot 500 milijonov evrov.

Kritika dolžniške politike

Poleg tega opozarjajo na enormne izdatke za vladne svetovalce in vprašljivo dodeljevanje sredstev, kar povzroča dodatno negotovost. Poudarjena je tudi potreba po vzdržnem financiranju pokojninskega in zdravstvenega sistema. Določena mera negotovosti glede proračunskega primanjkljaja, ki se giblje med 4,6 in 12 milijardami evrov, povečuje strahove podjetnikov.

Rene Schachner, namestnik zveznega predsednika svobodnjaške stranke za trgovino in obrt, podpira podjetniške pomisleke in poziva k jasni osredotočenosti na gospodarska vprašanja, da bi stabilizirali Avstrijo kot lokacijo. Razglašena je tudi nujna potreba po celoviti upravni reformi, ki bi morala temeljiti na »avstrijski konvenciji«. Vse glasnejši so pozivi po tehnično usposobljenih ministrih, ki so sposobni razviti ustrezne rešitve.

Finančni okvirni pogoji v Avstriji

Avstrija ustvarja svoje državne prihodke predvsem z davki, kot sta davek na izplačane plače in DDV. A če poraba stalno presega prihodke, država nima druge izbire, kot da najame posojila – kar neposredno vodi v povečanje državnega dolga. Uvedba dolžniške zavore leta 2009 je bila namenjena omejitvi. Ta uredba dovoljuje vladi, da se na novo zadolži v višini do 0,35 % bruto domačega proizvoda (BDP) letno.

V času krize ekonomska komponenta dolžniške zavore omogoča večje zadolževanje za spodbujanje povpraševanja. Vendar pa kritiki trdijo, da ta uredba pogosto povzroči, da pomembne naložbe v infrastrukturo niso izvedene. Predlogi za reformo dolžniške zavore vključujejo, da bi jo morda morali narediti velikodušnejšo, da bi v gospodarsko napetih časih ustvarili več manevrskega prostora in tako ne bi ogrozili gospodarske stabilnosti.

Zdaj je treba ustvariti poslovno okolje, ki se osredotoča na vzdržne finančne strategije in ne na dajanje prednosti kratkoročnim političnim odločitvam. To je edini način za zagotovitev, da prihodnje generacije ne bodo soočene z uničujočim bremenom dolga, ki je posledica neustreznih političnih odločitev.