Papeške volitve v nevarnosti: Ali ima kardinal Ouédraogo še volilno pravico?

Papeške volitve v nevarnosti: Ali ima kardinal Ouédraogo še volilno pravico?

Prihajajoče papeške volitve so zavite v negotovost in polemike, zlasti zaradi nejasne izjave o starosti kardinala Philippa Ouédraoga iz Burkine Faso. Po poročanju bi lahko bil kardinal zaradi teh nejasnosti izločen iz volilnega postopka. Obstajajo nasprotujoče si informacije o njegovem rojstnem datumu, ki je bodisi 4. januar bodisi 31. december 1945. Medtem ko pri 80 letih ne bi bil več volilni upravičenec, bi se pri 79 letih zagotovo lahko udeležil volitev, kar situacijo še zaplete. Letopis za leto 2023 navaja 24. januar 1945 kot njegov datum rojstva, kar bi ga diskvalificiralo, medtem ko je na sedanjem uradnem seznamu navedeno, da je rojen leta 1945, kar bi mu omogočilo tekmovanje. Ta incident bi lahko postavil pod vprašaj celotno veljavnost prihajajočih papeških volitev.

Ouédraogo je sam izjavil, da je bil rojen v oddaljeni vasi brez bolnišnice ali šole, kar je privedlo do netočnih podatkov o njegovem rojstnem datumu. Negotovosti v zvezi z njegovo osebnostjo sprožajo vprašanja o integriteti in legitimnosti volilnega procesa. Predvsem velja za konservativnega cerkvenega predstavnika, ki igra pomembno vlogo v tradicionalističnih krogih, ki nasprotujejo liberalni usmeritvi papeža Frančiška.

Pravni okvir za izvolitev papeža

Pravni predpisi glede izvolitve papeža so se zgodovinsko razvijali in obstajajo od raznih cerkvenih koncilov, papeških reskriptov in apostolskih konstitucij. Pomemben je papeški volilni dekret iz leta 1059, ki določa aktivno in pasivno volilno pravico kardinalov. Pred tem predpisom so bile papeške volitve podvržene enakemu postopku kot volitve škofov, odvisno od cesarske potrditve.

Drugi pomemben datum je Lateranska sinoda leta 769, ki je določila, da so lahko le kardinali diakoni in prezbiterji rimske Cerkve izvoljeni za papeža. Od 12. stoletja naprej so se te določbe širile v različnih kanoničnih zbirkah, pri papežu Aleksandru III. leta 1179 določil, da bo papež priznan le z dvotretjinsko večino.

• Papst Paul VI. schloss 1970 Kardinäle über 80 Jahre von der Wahl aus.
• Papst Johannes Paul II. promulgierte 1996 die Apostolische Konstitution ‚Universi Dominici Gregis‘.
• Papst Benedikt XVI. stellte 2007 fest, dass die Zwei-Drittel-Mehrheit für die Wahl entscheidend bleibt.
• Die jüngsten Reformen von Papst Franziskus im Jahr 2022 betreffen die Verwaltung während der Sedisvakanz.

Morebitna nesoglasja v zvezi z Ouédraogom ne predstavljajo le izziva za izbiro naslednjega voditelja Rimskokatoliške cerkve, ampak bi lahko tudi spodkopala zaupanje v preglednost in integriteto celotnega volilnega procesa. Glede na vse slabše razmere zahtevajo pravila, ki urejajo papeške volitve, tako zgodovinsko predvidevanje kot trenutno jasnost, da bi ohranili celovitost te pomembne odločitve.