Pomlad ali zima? Vremenski kaos preseneča v regiji!
Izvedite več o vremenski mešanici zime in pomladi v Avstriji ter trenutnih izzivih podnebnih sprememb.
Pomlad ali zima? Vremenski kaos preseneča v regiji!
Vremenska napoved za prihajajoči teden kaže razburljivo mešanico zimskih in spomladanskih temperatur. V ponedeljek bo na severnem delu Alp oblačno in mokro, južno od glavnega alpskega grebena pa bo občasno sonce in popoldne posamezne plohe. Na severu bo zapihal okrepljen veter severnih smeri, močan severni fen pa lahko prinese olajšanje na vzhodnem Tirolskem do Zgornje Štajerske. Jutranje temperature bodo od 0 do 7, najvišje dnevne od 5 do 14 stopinj, oz. Majhen časopis poročali.
V torek bo na severu in severozahodu gosta oblačnost z nekaj dežja ali snega. Vendar pa veliki deli države ostajajo suhi in kasneje bo olajšanje, sonce bi se lahko pokazalo. To pomeni, da bo na severu ostalo hladno in oblačno, pihal bo zmeren do okrepljen veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature se gibljejo med -1 in +6 stopinjami, najvišje dnevne pa med 7 in 14 stopinjami.
Razvoj vremena v vzhodnoalpskem območju
V sredo se bo vpliv nizkega zračnega tlaka zmanjšal, zato bo na zahodu in jugu pogostejše sonce. V gorah vzhodne polovice so popoldne možne posamezne plohe. Temperature ostajajo stabilne z zgodnjimi temperaturami od -1 do +6 stopinj in najvišjimi med 9 in 16 stopinjami. Četrtek bo prinesel povečini sončno vreme, ostanki motnje pa se bodo razblinili. Na jugu bo občasno neškodljiva kopasta oblačnost. Zmeren do okrepljen veter severovzhodnih smeri zagotavlja na splošno prijetno vreme s temperaturami zjutraj med -2 in +5 stopinj, popoldne pa med 12 in 21 stopinjami.
V petek se bo končno pokazalo stabilen vpliv visokega zračnega tlaka, ki bo prevladoval spomladi. Večinoma bo sončno, le nekaj oblačnosti. Veter ostaja šibak, medtem ko se temperature dvignejo od -1 do +7 stopinj v zgodnjih jutranjih urah do najvišjih dnevnih od 15 do 22 stopinj.
Podnebne spremembe in ekstremno vreme
Ob tej vremenski nestanovitnosti je pomembno upoštevati vplive podnebnih sprememb. Po poročilu Delovne skupine I Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), objavljenem avgusta 2021, se temperature zemeljske površine dvigajo hitreje kot kadar koli v zadnjih 2000 letih. Nezmanjšano naraščata tudi gladina morja in koncentracija toplogrednih plinov. To vodi do povečanja ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so močan dež in ekstremne temperature. Ljudje smo glavni vzrok za te spremembe, kar poudarja potrebo po ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam, da bi globalno segrevanje omejili na največ 1,5 stopinje Celzija, kot pojasnjuje WWF.
Verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov vztrajno narašča in obalne poplave, ki so se včasih pojavljale približno vsakih 100 let, naj bi kmalu postale vsakoletni pojav. Obilne padavine v Zahodni Evropi so povzročile 1,2- do 9-krat večjo verjetnost podnebnih sprememb, največja količina padavin pa se je zaradi podnebnih sprememb povečala za 3 do 19 odstotkov. Prilagajanje podnebnim spremembam je torej nujno za ublažitev posledic ekstremnih vremenskih razmer. Ekološke rešitve, kot sta obnovitev naravnih poplavnih območij in obnova vode, so lahko ključne za zaščito pred poplavami.