PVA zavrača ročno protezo: varuh človekovih pravic Achitz kritizira oblasti!

PVA zavrača ročno protezo: varuh človekovih pravic Achitz kritizira oblasti!

V zglednem primeru izzivov na področju družbene udeležbe je Agencija za pokojninsko zavarovanje (PVA) zavrnila prošnjo Michaela G. za mioelektrično podlaktno protezo. Michael G., ki že od 15. leta nima desne roke in je odvisen od nefunkcionalne proteze, je potreboval novo protezo za učinkovitejše opravljanje poklicnih nalog. Dela v trgovskem podjetju in potrebuje protezo za upravljanje tipk računalnika in predstavitev izdelkov, kar bistveno vpliva na njegovo delovno sposobnost.

Kot poroča ots.at, je PVA dal Michaelu G. dva tedna testirati protezo v rehabilitacijskem centru, kar je bilo uspešen. Kljub temu je bila njegova prošnja decembra zavrnjena, kar je nanj močno psihično vplivalo. Varuh človekovih pravic, ki ga zastopa Bernhard Achitz, kritizira neučinkovito obravnavo vloge. Ta je bil najprej posredovan avstrijski blagajni za zdravstveno zavarovanje (ÖGK), kjer je ostal dolgo časa, preden je bil vrnjen PVA.

Kritika uprave

Bernhard Achitz zahteva, da socialno zavarovanje krije stroške proteze, da bi lahko Michael G. delal dlje časa. Zavrnitev je navedena kot vzorčni primer neustreznih upravnih postopkov in pomanjkanja podpore invalidom. To je v popolnem nasprotju s Konvencijo ZN o pravicah invalidov (UN CRPD), ki poziva k polni udeležbi invalidov v družbenem življenju.

Inkluzija in sodelovanje sta osrednji temi, ki daleč presegata posamezen primer. Kot pojasnjuje bpb.de, ni zavezujoče definicije inkluzije, ampak se na splošno razume kot enakopravno sodelovanje vseh ljudi, zlasti invalidov, v družbenem življenju. S tem so povezane zahteve, da se različne institucije odprejo in prilagodijo individualnim potrebam ljudi.

Družbene perspektive in izzivi

Izzivi niso očitni le v primeru Michaela G., ampak tudi v širši družbeni perspektivi. Še vedno obstajajo družbene ovire, ki diskriminirajo invalide v vsakdanjem življenju. Statistični podatki kažejo, da je stopnja brezposelnosti težjih invalidov nadpovprečna in da se mnogi pogosto počutijo osamljene in slabo zaupajo političnim institucijam.

Da bi okrepili sodelovanje invalidov, so potrebni ukrepi, ki ne bodo upoštevali le njihovega individualnega življenjskega sloga, ampak bodo tudi odpravili socialne ovire. To je v skladu s cilji 9. knjige socialnega zakonika in zveznega zakona o sodelovanju, ki spodbujata izboljšanje možnosti sodelovanja invalidov. Razprava o inkluziji ima potencial, da temeljito spremeni strukture naše družbe na bolje in obogati življenja vseh vpletenih.