Francova komemoracija: Narod, razdeljen med spomin in spor!
Leto 2025 bo zaznamovalo 50. obletnico Francove smrti. Desnica je kritizirala komemorativne dogodke pod Sánchezovim vodstvom.
Francova komemoracija: Narod, razdeljen med spomin in spor!
50. obletnico smrti kontroverznega diktatorja Francisca Franca 20. novembra 2025 bodo v Španiji obeležili z več kot 100 spominskimi dogodki pod geslom »Španija v svobodi«. Premier Pedro Sánchez je ta praznovanja napovedal na slovesnosti v madridskem muzeju Reina Sofía v počastitev globokih sprememb, ki jih je Franco uvedel v državo po svoji smrti. Kritike pa prihajajo iz vrst opozicije, ki dogajanje vidi kot poskus odvračanja pozornosti od težav leve vlade. Predvsem konservativna Ljudska stranka (PP) se je distancirala od praznovanja in Sáncheza obtožila političnega izkoriščanja diktatorja. V razpravi se razpravlja tudi o odsotnosti kralja Felipeja VI. omenjenega, ki ga ta dan zaradi drugega uradnega termina ni bilo, se bo pa udeležil drugih dogodkov v spomin na Franca, kot je obisk koncentracijskih taborišč v Auschwitzu in Mauthausnu, kjer so bili pomorjeni številni Španci, ki so bežali pred diktatorjem, kot npr. standard poročali.
Spominske prireditve niso le politično občutljive, ampak tudi čustveno nabite, saj spomini na Franca še danes delijo družbo. Medtem ko vlada opozarja na konec avtoritarne vladavine in vrnitev k demokraciji, desnica vidi Franca kot branilca in modernizatorja Španije. Isabel Díaz Ayuso, predsednica regije glavnega mesta Madrida, komemoracije imenuje "nore" in opozarja na morebiten poziv k nasilju s strani Sáncheza, ki želi zagotoviti platformo za skrajno levico. Desničarska skrajna stranka Vox, ki je zdaj tretja najmočnejša sila v madridskem parlamentu, se prav tako distancira od praznovanj in jih opisuje kot razdiralno vizijo preteklosti. Majhen časopis opombe.
Spomini na temne čase pod Francom in iz tega izhajajoči »pakt molka«, katerega namen je bil preprečiti razpravo o temnih poglavjih španske zgodovine, so v središču zmede. Politični strokovnjaki opozarjajo, da ravnanje s Francovo zapuščino pomembno vpliva ne le na trenutno politično krajino, temveč tudi na družbeno klimo v državi. Komemoracije bi lahko razumeli kot poskus obujanja spominov in konfliktov iz preteklosti, medtem ko se država še naprej sooča z izzivi sedanjosti.