Suche
Mein Konto
Strokovnjak opozarja: Avstrija je slabo opremljena za naslednjo pandemijo!
Avstrijski raziskovalec cepiv Krammer bo od 1. januarja 2025 vodil Inštitut Ignaza Semmelweisa za raziskave okužb.
Strokovnjak opozarja: Avstrija je slabo opremljena za naslednjo pandemijo!
Pet let po izbruhu pandemije Covid-19 vprašanje globalne pripravljenosti na pandemijo ostaja osrednje vprašanje. Avstrijski raziskovalec cepiv Florian Krammer z Icahn School of Medicine v New Yorku in Medicinske univerze na Dunaju, ki je pomembno sodeloval pri razvoju nove testne metode za virus SARS-CoV-2, bo s 1. januarjem prevzel operativno vodenje novega Inštituta Ignaz Semmelweis za raziskave okužb (ISI). Krammer opisuje ta razvoj kot pozitiven, ker je prišlo do znatnega napredka v znanosti, zlasti z razvojem mRNA cepiv in terapij z monoklonskimi protitelesi. O teh napredkih so že razpravljali v priznanih strokovnih revijah in so dokaz tehnološkega razvoja, doseženega med pandemijo. NOEN je poročal.
Vendar kljub temu napredku ostaja veliko izzivov. Epidemiolog Michael Gartlehner, ki je med pandemijo sodeloval v komisiji za koronske semaforje, poudarja, da Avstrija na naslednjo pandemijo ni dobro pripravljena. Nov zakon o epidemiji, ki bi ustrezal potrebam globalne krizne situacije, je še v obravnavi. Gartlehner kritizira pomanjkanje podrobnih načrtov za pandemijo, zlasti v času, ko so se številne države že odzvale na Covid-19. Za učinkovitejši odziv na prihodnje epidemije je treba razmišljati o različnih scenarijih ter upoštevati socialne in psihološke vidike, je opozoril Krammer. Osrednja točka je tudi, kako je mogoče populacijo vključiti v komunikacijo in kaj se je treba naučiti iz komunikacije o Covid-19 APA analiziran.
Pripravljenost na pandemijo in družbeni izzivi
Če povzamemo, je jasno, da priprava na prihodnje zdravstvene krize zahteva celovit pristop, ki vključuje različne discipline in javno komuniciranje. Cilj je bolje povezati organizacije in strokovno znanje za hitrejše sprejemanje odločitev, če se pojavi nova nalezljiva grožnja. Pripravljenost in sposobnost učenja iz sedanjih in preteklih pandemij bosta ključni za to, da bo družba v prihodnosti bolj odporna. Vprašanje ostaja eksplozivno, zlasti glede na trenutno razpravo o strategijah cepljenja in vplivu družbenih medijev med krizo.