Študija: okužbe kože povečajo tveganje za alergijsko astmo!

Študija: okužbe kože povečajo tveganje za alergijsko astmo!

Nedavna študija Medicinske univerze na Dunaju in raziskovalnega centra za molekularno medicino CeMM kaže zaskrbljujoče rezultate glede učinkov kožnih okužb na imunski sistem. Raziskava, objavljena v priznani reviji Science Immunology, proučuje posledice lokalne okužbe s Staphylococcus aureus (S. aureus) in njen dolgoročni vpliv na imunski odziv pri miših. S. aureus lahko deluje kot neškodljiv in patogen ter igra pomembno vlogo pri razvoju kožnih okužb.

Po okužbi s S. aureus se na vneto področje ne preselijo le nevtrofilni granulociti, ampak tudi eozinofili. Eozinofili so vrsta belih krvničk, ki so še posebej pomembne pri alergijskih boleznih. Raziskave kažejo, da takšna okužba kože povzroči trajne spremembe v kostnem mozgu, kjer nastajajo eozinofili. Ti eozinofili, izolirani iz okuženih miši, kažejo pro-vnetni podpis, ki vztraja tudi po tem, ko okužba preneha.

Dolgoročne posledice in alergije

Okužene miši so po stiku z alergeni hišnih pršic razvile povečano vnetje pljuč, ki ga povzroča alergija. Poleg povečanega števila eozinofilcev v pljučnem tkivu so te živali pokazale tudi znatno povečano proizvodnjo protiteles, ki spodbujajo alergije, in oslabljeno delovanje pljuč. Izkazalo se je, da povečano imunsko reakcijo posredujejo eozinofili iz spremenjenega kostnega mozga.

Predvsem presaditev eozinofilcev iz okuženih miši na zdrave miši je povzročila povečano alergijsko vnetje. Za te imunske spremembe se izkaže, da je ključen tudi vpliv dveh prenašalnih snovi, interlevkina-33 (IL-33) in C5a. IL-33 spodbuja proliferacijo eozinofilcev v kostnem mozgu, medtem ko je C5a odgovoren za usmerjanje sprememb v imunskih celicah v pljuča. Po mnenju avtorjev študije bi ciljno blokiranje teh signalnih poti lahko predstavljalo obetavno strategijo zdravljenja alergijskih bolezni, kot je astma.

Dodaten vpogled v astmo in alergije

Raziskava je skladna s prejšnjimi študijami, ki so preučevale vlogo eozinofilcev in bazofilcev pri astmatičnih reakcijah. Študije so pokazale, da so bazofili manj izraziti v bronhih astmatikov kot eozinofili in mastociti, ki se pojavljajo v znatno višjih ravneh. S primerjavo bronhialnih biopsij atopičnih in neatopičnih oseb je bilo ugotovljeno, da bazofili pridobivajo na teži, vendar še vedno predstavljajo manj kot 10 % eozinofilcev.

Ti imunski odzivi so ključni, saj predstavljajo obrambne mehanizme telesa pred okužbami. Prilagoditveni imunski odziv lahko sprožijo okoljski antigeni, kot je cvetni prah ali hrana, in povzročijo alergijske reakcije. V zadnjih dveh desetletjih so se alergijske bolezni povečale, zlasti v zahodnem svetu. Pomembno vlogo ima vpliv okoljskih dejavnikov in genetske predispozicije.

Če povzamemo, trenutni rezultati raziskav kažejo, da bakterijske okužbe kože ne povzročajo le akutnih reakcij, ampak lahko povzročijo tudi dolgotrajne spremembe v imunskem sistemu, ki prispevajo k razvoju alergij in astme. To poudarja potrebo po nadaljnjih študijah za razvoj možnih terapevtskih pristopov in poglobitev razumevanja povezav med kožnimi okužbami in alergijskimi reakcijami.

Za več informacij preberite celotno študijo OTS, PubMed in PMC.