ORF na udaru: Izogibanje kritičnim vprašanjem o grofovi tragediji?

ORF na udaru: Izogibanje kritičnim vprašanjem o grofovi tragediji?

15. junija 2025 je bil ORF deležen kritik zaradi poročanja o napadu na srednjo šolo v Gradcu. Postaja je bila deležna ostrih kritik, potem ko je brez predhodne redakcije predvajala več intervjujev z žalostnimi mladimi, vključno z mladoletnimi študenti. To poročanje ne vznemirja samo prizadetih družin, ampak odpira tudi temeljna vprašanja medijske etike. Očividec je poročal, da je novinar ORF pristopil do vidno prizadetega mladeniča in pred njim držal mikrofon, ostali novinarji pa so ostali zadržani.

Mladostnikovi starši so posredovali, da bi preprečili intervju. Medtem ko so bile razmere v Gradcu po napadu napete, so bili pred katedralo, kjer je potekala spominska slovesnost žrtvam, prisotna do zob oborožena policija in številni predstavniki medijev. Podkancler in minister za medije SPÖ Andreas Babler je bil tudi kritičen do dejanj medijev v zadnjih dneh in opozoril, da so bile priče "oblegane", ne da bi se posebej posvetil incidentu ORF. Izdajatelj sam še ni odgovoril na novinarsko vprašanje o teh obtožbah.

Kritika poročanja in medijska etika

Ukrepi ORF odpirajo pomembna etična vprašanja v novinarstvu. Razlikovanje med javnim interesom in osebno zasebnostjo je izziv, ki ga morajo novinarji pogosto premagati. Čeprav novinarski kodeks daje smernice, ni zavezujoč. Novinarji so odgovorni za zagotavljanje informacij v korist javnosti ob spoštovanju človekovega dostojanstva. Senzacionalno poročanje lahko resno zamaje zaupanje v medije in zabriše mejo med etičnim novinarstvom in komercializmom. Medienambassador.de poudarja, da svoboda tiska ni absolutna in je vezana na pravice in dostojanstvo prizadetih.

V aktualni razpravi postaja vse bolj aktualna vloga Andreasa Bablerja, ki nastopa v koaliciji treh strank. 52-letnik se je pridružil SPÖ, potem ko je leta 2023 nasledil Pamelo Rendi-Wagner na mestu vodje stranke. Njegova povezava s socialno demokracijo izhaja iz ustanovnih korenin v Traiskirchnu, kjer je Babler postal znan kot župan. Na tem položaju se je zavzemal za socialne ukrepe in osvojil srca volivcev. Kot prorektor je pristojen za stanovanjska vprašanja, umetnost, kulturo, medije in šport.

Babler je znan po svojih kritičnih pogledih na EU in sebe opisuje kot marksista. Pogosto poudarja, da prihaja »od spodaj« in se zavzema za tiste »na dnu« družbe. To pozicioniranje je vidno v njegovi politiki, predvsem skozi osredotočenost na cenovno dostopna stanovanja kot osrednjo temo volilne kampanje. Kot kažejo trenutni dogodki, so Babler in mediji v napetosti, ki vzbuja tako politične kot etične pomisleke.

Ta razprava poudarja pomen uravnoteženega poročanja, ki spoštuje javno mnenje in zasebnost prizadetih. Primer v Gradcu bi torej lahko služil kot zgled za potrebne razprave o medijski etiki in odgovorni rabi informacij v kritičnih časih.

ORF še ni podal izjave o obtožbah, kar bi lahko še povečalo zaskrbljenost glede poročanja medijev. Prihodnje korake pri poročanju je zdaj treba skrbno pretehtati, da bi zaščitili javni interes na eni strani in osebne pravice na drugi strani.