Latvija namerava odstopiti od Istanbulske konvencije: protesti v Rigi!

Latvija namerava odstopiti od Istanbulske konvencije: protesti v Rigi!

31. oktobra 2025 je latvijski parlament dopolnil odločitev o odstopu od Istanbulske konvencije. Ta odločitev je bila sprejeta v četrtek po večurni razpravi in ​​dobila podporo ene od treh koalicijskih strank v levosredinski vladi. S tem bi Latvija postala prva država EU, ki bi odstopila od konvencije, ki je od ratifikacije leta 2024 zagotovila pomemben okvir za zaščito žensk pred nasiljem.

Istanbulska konvencija velja za prvi mednarodno zavezujoč instrument v Evropi za boj proti nasilju nad ženskami in opredeljuje številne ukrepe za preprečevanje in zaščito žrtev. Nasilje nad ženskami uvršča med resne kršitve človekovih pravic in poziva k celovitim ukrepom za izboljšanje enakosti spolov. Organizacije za pravice žensk izražajo resno zaskrbljenost, da bi umik iz konvencije lahko ogrozil zaščito žensk v Latviji.

Protesti in odzivi

V sredo, en dan pred odločitvijo bundestaga, je okoli 5000 ljudi v Rigi protestiralo proti načrtovanemu izstopu. Protestniki jasno poudarjajo, kako pomembna je Istanbulska konvencija za napredek na področju pravic žensk in zaščite žrtev spolnega nasilja in nasilja v družini. Zlasti po ratifikaciji leta 2024 je bila konvencija ocenjena kot pomemben uspeh za vlado, ki se je ob nastopu mandata septembra 2023 močno osredotočila na vprašanja žensk in spolov.

Odstop od Istanbulske konvencije mora zdaj potrditi še predsednik Edgars Rinkevics. To bi lahko povzročilo nadaljnje razprave v vladi in javnosti, saj so posledice te poteze daljnosežne.

Ozadje Istanbulske konvencije

Istanbulska konvencija, ki jo je 11. maja 2011 podpisalo 13 držav, vključno z Avstrijo, vključuje obsežne določbe za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno s tradicionalnimi praksami, kot sta pohabljanje ženskih spolnih organov in prisilne poroke. Konvencija prav tako priznava strukturno nasilje kot glavni vzrok za nasilje na podlagi spola in poziva države pogodbenice, naj spodbujajo pravno in dejansko enakost med ženskami in moškimi.

• Österreich ratifizierte die Konvention am 14. November 2013, und sie trat am 1. August 2014 in Kraft.
• Die Nationale Koordinierungsstelle „Gewalt gegen Frauen“ wurde im Sommer 2015 eingerichtet.
• Die Konvention umfasst Verpflichtungen zur Gewaltprävention, zum Schutz von Opfern und zur Strafverfolgung.

Osrednjo vlogo pri presoji ukrepov držav pogodbenic ima GREVIO, strokovna skupina za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije. Ta skupina lahko sproži posebne preiskave in poda splošna priporočila, zlasti v primerih resnih ali vztrajnih vzorcev nasilja. Člani te neodvisne skupine so izbrani zaradi svoje integritete in strokovnega znanja na ustreznih področjih.

Skorajšnji izstop Latvije bi lahko sprožil pomembno razpravo o potrebi in vrednosti mednarodnih instrumentov za zaščito pravic žensk v EU. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali bo vlada v Rigi upoštevala pomisleke aktivistov.

Za več informacij o kontekstu in podrobnostih Istanbulske konvencije glejte dunaj.at, bmfwf.gv.at in institut-fuer-menschenrechte.de.