Armin Wolf v boju proti sovraštvu na spletu: Je ustavna država nemočna?

Armin Wolf v boju proti sovraštvu na spletu: Je ustavna država nemočna?

Soočanje s sovraštvom na internetu lahko še vedno označimo kot pravni izziv. Armin Wolf, voditelj ORF-ZiB, obravnava nemočne poskuse ukrepanja proti žalitvam in kriminalni vsebini na Platformi X v aktualni objavi na blogu. Wolf se redno sooča z mizoginimi, rasističnimi in politično ekstremnimi objavami, ki jih širi anonimni račun. Kljub nacionalnim in evropskim pravnim predpisom, kot je Hate on the Internet Combat Act iz leta 2021, so možnosti za uveljavitev zakona majave. Kot poroča Wolf, poročilo podjetju X ni imelo nikakršnega učinka, ker podjetje ni opazilo kršitev lastnih smernic.

Septembra 2024 je odvetnik Philipp Längle iz Vorarlberga vložil kazensko ovadbo proti neznanemu avtorju in zahteval objavo uporabniških podatkov. Toda dunajsko kazensko sodišče je izdalo informacijski nalog, ki ga X ni upošteval. Tako kot pri irskem sodstvu, ki se je razglasilo za nepristojno, ker podatki niso bili fizično shranjeni, so bila tudi prizadevanja v ZDA ocenjena kot neuspešna. Ameriške oblasti ga niso uvrstile med prednostna kazniva dejanja. Te izkušnje kažejo, da tudi ugledni ljudje s pravno podporo nimajo možnosti proti sovražnosti.

Izzivi zakona o digitalnih storitvah

Za boj proti tovrstnim težavam je 17. februarja 2024 začel veljati Zakon o digitalnih storitvah (DSA). [Tagesschau] poroča, da ta pravni okvir služi hitrejšemu ukrepanju proti nezakoniti vsebini na internetu in še posebej boju proti sovraštvu in sovražnemu govoru na družbenih omrežjih. Velike platforme, ki veljajo za »vratarje« in imajo v EU več kot 45 milijonov uporabnikov, so dolžne domnevne primere prijaviti oblastem in pravočasno odstraniti nezakonite vsebine. V skladu s tem zakonom so ponudniki, kot je X, odgovorni tudi za zaščito mladoletnikov in upoštevanje psiholoških učinkov svojih storitev.

Kljub temu napredku se zdi, da je še vedno veliko negotovosti, ki lahko povzročijo dolgotrajne sodne postopke. Kritiki, kot je poslanec Patrick Breyer, opozarjajo, da je definicija kršitve problematična in da bi lahko države po vsej Evropi izbrisale vsebino, ki je nezakonita le na njihovem ozemlju.

Ukrepi za boj proti sovraštvu

Poleg DSA "Hate on the Internet Combating Act" ponuja razširjene pravne možnosti za boj proti sovraštvu na internetu. Pravni ukrepi med drugim vključujejo sodni izbris sovražnih objav in lažjo identifikacijo storilcev, če to zahteva deželno sodišče. Žrtve spletnega sovraštva imajo tudi brezplačne psihosocialne in pravne podpore, kar bistveno izboljša njihov položaj.

Ministrstvo za pravosodje je tudi član Odbora »No Hate Speech«, ki deluje od leta 2016 in izvaja pomembno ozaveščevalno delo. Kljub temu je očitno, da se pravna država in obstoječi predpisi, kot je DSA, pogosto dojemajo kot brezzobi. Wolf potegne kritičen zaključek: pot do pravnih ukrepov proti sovražnim objavam ostaja naporna in frustrirajoča, zaradi česar so strukture platformskega kapitalizma pomembna ovira.

Glede na vse te izzive pravni boj proti spletnemu sovraštvu ostaja ključno družbeno vprašanje, ki zahteva celovito ukrepanje in tesno sodelovanje med zakonodajalci, platformami in civilno družbo.