Računsko sodišče EU opozarja: Novi proračun mora določiti prioritete!

Računsko sodišče EU opozarja: Novi proračun mora določiti prioritete!

Računsko sodišče EU je danes poslalo nujen poziv državam članicam, naj prihodnji dolgoročni proračun EU bolje uskladijo s političnimi prednostnimi nalogami. Jan Gregor, član Računskega sodišča, poudarja, da je treba najti ravnotežje med prioritetami porabe in razpoložljivimi viri. Evropska komisija se osredotoča na naložbe v obrambne zmogljivosti in strateška področja za naslednji večletni finančni okvir (VFO).

Pogajanja o novem finančnem okviru so ključna, saj morajo o njih odločati soglasno države EU in skupaj z Evropskim parlamentom. Evropski parlament že zahteva več finančnih sredstev, saj trenutna omejitev porabe v višini 1 % bruto nacionalnega dohodka EU-27 ni dovolj. Sedanji večletni finančni okvir se začne 1. januarja 2021 in konča 31. decembra 2027.

Zahteva po enostavnosti in učinkovitosti

Računsko sodišče poziva tudi k poenostavitvi finančnih mehanizmov in pojasnitvi pravil porabe za večjo učinkovitost. Opozarja, da poenostavitve ne smejo iti na račun odgovornosti. Poleg tega je za Računsko sodišče potreben jasen mandat, da celovito preuči odhodke v naslednjem proračunu EU.

Analiza kaže, da obstaja možnost, da se v novem večletnem finančnem okviru jasno opredeli in sistematično upošteva evropska dodana vrednost. To vključuje potrebo po vzpostavitvi tesnejše povezave med različnimi skladi EU in viri EU z reformami v državah članicah. Upoštevati je treba tudi odplačila za sklad za oživitev korone »NextGenerationEU«, pri čemer so od leta 2028 ocenjena odplačila in plačila obresti od 25 do 30 milijard evrov na leto.

Avstrija kot neto plačnica

Avstrija se pojavlja kot neto plačnica skoraj vsako leto in zato več vplača v EU, kot teče nazaj. Povprečni negativni proračunski saldo Avstrije v sedanjem večletnem finančnem okviru znaša –0,29 % bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je Avstrija prejela bruto zmanjšanje letnih prispevkov BND v višini 565 milijonov evrov. Za neto plačnice, kot je Avstrija, je ključnega pomena, da novi večletni finančni okvir vzpostavi ravnovesje med odplačilom dolga in v prihodnost usmerjenimi naložbami.

Leta 2023 je bila Nemčija največja neto plačnica EU z negativno proračunsko bilanco v višini –0,4 % bruto domačega proizvoda (BDP). Francija in Nizozemska sta prav tako pomembni neto plačnici z negativnim proračunskim saldom v višini -0,3 % BDP. Na drugi strani so Hrvaška, Latvija in Madžarska največje neto prejemnice glede na BDP.

Položaj neto plačnic in neto prejemnic

• Deutschland: -0,4% des BIP (17,4 Milliarden Euro)
• Frankreich: -0,3% des BIP (9,0 Milliarden Euro)
• Niederlande: -0,3% des BIP
• Kroatien: 3,1% des BIP
• Lettland: 2,8% des BIP
• Ungarn: 2,3% des BIP

Neto pozicije so ključne za finančno stanje v EU. Ti so določeni z razliko med finančnimi prispevki v EU in prejetimi ugodnostmi. Ekonomske, socialne in teritorialne neenakosti znotraj EU ostajajo ključno vprašanje.

V skladu s svojimi pogodbami EU spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo med državami članicami. Zato samo natančen pregled proračunskih bilanc ne zadostuje, da bi v celoti zajeli prednosti in izzive članstva v EU. Računsko sodišče namerava v drugi polovici leta 2025 objaviti stališče o novem predlogu Komisije.

Za več informacij o neto plačnicah in neto prejemnikih EU ter povezanem finančnem okviru obiščite Majhen časopis, the bpb kot tudi Statista.