Razbremenitev cen elektrike: WKÖ nujno poziva k podaljšanju do leta 2030!

Razbremenitev cen elektrike: WKÖ nujno poziva k podaljšanju do leta 2030!

Avstrijska gospodarska zbornica (WKÖ) je pozdravila nove olajšave zvezne vlade. Med njimi je uvedba zakona o stroškovni izravnavi cen električne energije za leti 2025 in 2026, ki je namenjen podpori domače industrije. Cilj zakona je preprečiti posredno selitev ogljika in s tem preprečiti selitev proizvodnje ali selitev podjetij v tretje države. Jochen Danninger, generalni sekretar WKÖ, poudarja potrebo po podaljšanju zakona do leta 2030, da se zagotovi varnost načrtovanja in konkurenčnost Avstrije kot poslovne lokacije. Potreba po ukrepanju je pereča, da bi zagotovili blaginjo v Avstriji in okrepili domače gospodarstvo.

Po podatkih iz DEHSt Od tretjega trgovalnega obdobja sistema EU za trgovanje z emisijami (EU-ETS) naprave ne prejemajo več brezplačnih dodelitev za svoje emisije iz proizvodnje električne energije. Ta uredba, ki je v veljavi od leta 2013, pomeni, da proizvajalci električne energije stroške CO2 pri proizvodnji električne energije prenesejo na svoje odjemalce. Zlasti prizadeta so z električno energijo intenzivna industrijska podjetja, ki čutijo povečan pritisk, da zagotovijo svojo mednarodno konkurenčnost.

Ukrepi proti uhajanju ogljika

Nadomestilo za ceno električne energije je namenjeno podpori teh podjetij z blaženjem posrednih stroškov CO2. To ni le odgovor na naraščajoče proizvodne stroške, temveč tudi nujen ukrep za preprečevanje selitve proizvodnje in povečanja izpustov CO2 v državah izven sistema EU za trgovanje z izpusti. V tem kontekstu je Evropska komisija opredelila sektorje, ki predstavljajo visoko tveganje za selitev CO2, vključno z grodeljem, jeklom in ferolegurami. PODNEBJE poroča, da revidirana direktiva EU ETS določa merila za določitev seznama selitev emisij CO2.

Ta seznam skupno vključuje 63 sektorjev in podsektorjev, ki pokrivajo približno 96 % industrijskih emisij. To kaže, kako pomembni so ukrepi proti selitvi virov CO2 za evropsko industrijo.

Varnost proračuna in načrtovanja

A Danninger še opozarja, da v Avstriji trenutno ni dovolj proračunskih sredstev za izvajanje teh ukrepov. To bi lahko ogrozilo izvajanje zakona o nadomestilu cene električne energije. Da bi do leta 2030 izkoristili celoten obseg smernic EU o državni pomoči, bi bilo potrebno zgodnje in celovito načrtovanje. Druge države članice EU, kot je Nemčija, so od leta 2013 uspešno izvajale podobne instrumente.

Zagotavljanje stabilne gospodarske podlage in ohranjanje delovnih mest v domači industriji je zato v prihodnjih letih ključnega pomena. Uspešen boj proti selitvi CO2 in podpora energetsko intenzivnih industrij ne bosta le zaželena, ampak tudi nujna za konkurenčnost Avstrije na mednarodnem trgu.